Prijateljem …

Preblisk misli in rodi se domislica, iskrica, morda modra misel. Modre misli se ne stresajo kar iz rokava. Vzniknejo iz življenjske izkušnje in prihajajo z navdihom. So kot redke rastlinice, ki rastejo odznotraj in dozorijo v seme, ki se raztrosi. Pogosto se zapletejo v pogovor same s seboj in se zapisujejo na razne lističe, in če jih veter prej ne odpihne, obstanejo v predalu.

Aforizmi so besede, ki ljubijo družbo. Ne spregovorijo nikomur, če pod perjanico lenarijo. So kot zdravilne pilule na nočni omarici, ki jih je treba jemati v majhnih količinah.

Včasih se misli obnašajo kot male diagnoze, lahko pa imajo tudi presežno moč, da pomagajo človeku po kakšnem prepihu ali prehladu. V vsakem primeru pa se držijo zavezujočega načela, da ne povzročajo nikomur krivic.

Domislice ali iskrice imajo tudi ironično ost in spodbodejo k razmišljanju. Usmerjene so h genealogiji človekovega srca preko razsodnika razuma. So dvosmerna izročila življenja za tistega, ki jih piše in za tistega, ki jih bere. Včasih so tudi hudomušne in se legitimirajo kot humor, ki hoče razgraditi še tako trdno resnico. Imajo tudi škarje za obrezovanje krivic in roke, da človeka poberejo s tal, ko se spotakne ob kamen.

Namenjene so prijateljem, ki vedo, da občutena moč besede ne pomeni izgubljenega časa.

Nič posebnega niso, a škoda bi bilo, da jih ne bi brali.

Tatjana Malec
 

KAJ PREMIŠLJUJEMO?

Kako priti do točke, na kateri delujemo.

Kako uresničiti svoj dar.

Kako zasukati življenje brez upora in trenja, spontano k težišču ljubezni.

Kako zapreti rane, da iz obilja krvi požene veselje.

Kako doseči stoično mirnost in rast v seme, cvet in sad, ki dehti, zori in mezi.

Kako v babilonski zmešnjavi najti v globini molka sebe in doseči ubranost misli, ki plemenitijo duha.

Kako iz trenutka ustvariti plamen in razžariti telo, da ogreje dušo do skrajnih meja utemeljitve modrosti, ki bo varno shranjena v spominu.

Kako se izmuzniti iz objema žalosti, jeze in negativnih strasti in splezati po vrvi k darovom drevesa življenja in užiti sad podarjenosti.

Kako se ukvarjati s svojo voljo in ne z voljo drugih.

Kako priti do spoznanja, da medtem ko klečite pred oltarjem vaših stvari, raste nekdo podarjen z besedo.

O pazljivem poslušanju glasbe in štropotanju dežja, ki spira okno pogleda in zrak, da se sliši čistejši zven.

O zavedanju, da je človek košček žlindre in vesoljni duh.

Kako izstopiti iz barkače in se usesti na čolniček, ki pelje v majhen fjord, kjer brstijo vaše redke želje.

O nadzoru svoje osebe, da ne vgradimo v svoj ustroj nobenega delčka, ki bi bil duši odvečen.

Kako preseči obilje stvari in doseči obilje duha.

BREZPOGOJNA LJUBEZEN

Brezpogojna ljubezen je najmočnejša sila, ki žene življenje naprej.

Brezpogojna ljubezen je kvalitetno radostno izpolnjeno življenje.

Brezpogojna ljubezen ne postavlja nobenih pogojev.

Brezpogojno ljubezen daješ, če ne pričakuješ ničesar v zameno.

Brezpogojna ljubezen je naše pravo notranje bistvo.

Brezpogojna ljubezen je temeljna prvina vseh naših dimenzij bivanja.

Brezpogojna ljubezen je hvaležnost za vse tiste trenutke, ki sem jih preživela v zadovoljstvu in sreči pa tudi v nesreči, ki me je vodila na poti do lastnega spoznanja.

Brezpogojna ljubezen je odgovor na tvoj jezik ljubezni.

Brezpogojna ljubezen vodi skoz vse dimenzije njenega izražanja.

Brezpogojna ljubezen je temeljni kamen vseh razsežnosti doživljanja sreče.

Brezpogojna ljubezen hrepeni po resnici.

Brezpogojna ljubezen je naša narava, vse kar je in se izraža neponarejeno.

Brezpogojna ljubezen ne pozna meja in omejitev, je ljubezen med partnerjema, je ljubezen staršev do svojih otrok in otrok do staršev ter ljubezen med ljudmi, ki odrešuje.

Brezpogojna ljubezen prestopi prag človekove zavesti in vstopi v novo kakovost življenja.

Brezpogojna ljubezen je glasba sorodne duše, ki je namenjena tebi.

Brezpogojna ljubezen je rast in zorenje, ki jo omogoča povezovalna ljubezen prijateljstva.

Brezpogojna ljubezen je zmagovalka na pohodu prebujanja občutkov skozi srce.

Brezpogojna ljubezen je čudoviti vodnik skoz partnersko življenje ženske in moškega.

Brezpogojno ljubezen dajem in jo izražam tebi, ki te spoštujem.

Brezpogojna ljubezen ozdravi tvoj ego!

VIDENJE IN OBČUTENJE

Vid ima dve očesi, a vsako drugače vidi isto stvar.

Spomin se je poglobil, a resnica se je oddaljila od spomina.

Stavba se je dvignila za eno nadstropje, človek v njej je manjši za eno etažo.

Dom je človeku maternica, domovina mati.

Dež je za hip ponehal, odkod še naprej žalost?

Nobene razlike med mano in tabo ni, vesolje razširja svoj utrip na oba.

Misel je prelomil jezik, dejanje učinkuje.

Ne potrebujem razlagalca molitve, narava govori.

Ljubim dolžino in širino, vendar brez višine ni prostornine.

Imel je osebni spomin, kolektivnega je nosil s seboj.

Stal je in jo opazoval široko razprtih oči, ona je plezala v njegove. Bila je ljubezen.
Bila je namenjena posamezniku, ki ima vse človeštvo v sebi.

VČERAJ, DANES, JUTRI ...

Ko dan za dnem sestopam iz življenja, opažam, da pospravljam žetev setve včerajšnjega dne, da zamesim kruh za jutri.

Stiskam grozdje, ki je včeraj zorelo, da bom z vinom nazdravila radosti, ki mi jo bo prinesel jutrišnji dan.

Spuščala sem se po stopnicah navzdol in opazila, da se sončni zaton potaplja v morje k počitku, da bo jutri sonce znova sijalo in jaz se bom z njegovim vzhajanjem dvignila po stopnicah navzgor.

Včeraj želja, danes beseda, jutri dejanje.

Dejanje, kesanje, odpuščanje.

KAJ JE V RESNICI SVOBODA – TVOJA VOLJA ALI ILUZIJA?

Svobodo mislimo s političnimi pravicami, ki delujejo tako, da postanemo kot indiviuumi nesvobodni, da ne kratimo svobode drugim. Svoboda se preneha tam, kjer se začenjajo pravice drugih.

Svoboda je odgovornost, ki ima težo temelja hiše.

Svoboden si samo v samogovoru v molitvi. Zato ljudje že tisočletja vztrajno proseče molijo.

Običajno imenujemo človekovo delovanje svobodo. Svoboda je torej metafizično prisotna okoliščina, ki vlada celotni naravi. Svoboda je v tem, da se odločaš in odzivaš na gole reakcije in tako deluješ.

Svobodo lahko uresničiš le s sodelovanjem sveta in z odnosom z drugimi ljudmi. Volja za prostost, ti še ne jamči, da si svoboden, če nisi varen.

Svoboda ni le pojav volje, temveč je kozmološki pojav, ki te osvobodi in razreši iluzije o svobodi v svojem biološkem procesu.

Nisi svoboden, če te država privatizira in tvojo zasebnost postavlja za predmet javne skrbi.

Pravijo ti, da si svoboden potem, ko seštejejo vse svoje interese in izravnajo vse tvoje konflikte tako, da umolkneš. Zato je svoboda zgolj politični pojem in tvoja iluzija.

Država je najboljši odvetnik tvoje svobode, saj ti šele njena pravila povedo kako je s tvojo svobodo in kje so njene meje.

Iskati svobodo v brezizhodnem političnem avtomatizmu, pomeni odriniti dar svobode nazaj v pripadajoči prostor, izven človekove zemeljske stvarnosti.

Človekovo svobodo, ki ti je dana ob rojstvu, vedno vzame zunanja sila. Ta ti odvzame celo svobodo za sporočanje tvojih misli, odvzeme ti notranjo sposobnost za svobodo in ti jo uniči, te skrivenči, ne da bi se tega zavedal. Svoboden si le v notranjem pogovoru s samim seboj. Tvoja svoboda se giba vedno na relaciji zakonov vzročnosti. Neprostost te vedno udari nazaj. Ne-moči-delovati in ne-biti-svoboden je eno in isto.

Svobodo najdražje plača tisti, ki hoče vzpostaviti samosvojo osebnost ali tisti, ki ima slepo vero v kolektivno zavest.

Politiki ti vedno rišejo in obljubljajo svobodo na mavričnih obzorjih prihodnosti. Javna birokracija je pa podsistem v kraljestvu svobode, v katerem ti je upanje in hrepenenje dovoljeno.

Umetnikova svoboda? Ta ne ustvari dela, temveč dopusti, da se delo zgodi po človekovi meri.

Svobodo si lahko predstavljaš in doživiš v svoji domišljiji, da prikličeš stvari, ki bi jih tvoja notranja svoboda rada. Stvari, ki se priznavajo za neodvisne, te včasih tudi same pokličejo in ti obrazložijo njihov pomen, ti pokažejo lastno lepoto in energije in ti pomagajo, da se z njimi poistovetiš, podelijo ti tudi njihovo vsebinsko telesnost, podobnost in mnogostranost svobode, ki ne pripada vsebinskim prvinam človekove biti.

Svoboda so plavuti galeje, ki veslajo skozi življenje in sanjajo o perutih ptice.

Tvoja svoboda je razseljena na vseh koncih sveta in skrbi za tvoje razpoloženje in za asociacije, da jo občutiš, da nekje obstaja in s tem lovom za njo lažje živiš. Je odsvit tvoje želje po biti svoboden, a ti zmoreš ubogati samega sebe in to samoobvladanje te legitimira za vladanje (odtenki svobode), ki te osvobaja verig lastne nesvobode.

Resnično svobodo lahko doživiš samo v komuniciranju sam s seboj!

HOTENJE

Hotenje globoko v notranjosti, pomeni odpiranje vrat srca.

Dovoli si, da dohitiš sebe, preden te prehitijo drugi.

Ko začutiš na poti spolzko kamenje, se primi za brv, ki jo nosiš v sebi.

Sprehajaj se po poteh, ki jih je izbrala tvoja duša, in ko ti zmanjka poti, splavaj kvišku.

Ko si naveličan, se razveseli tisoč malih stvari. Male stvari vedno stegujejo roko k deblu, na katerem rastejo tiste, ki te bodo navduševale.

Skrivnost je tam, kjer tvoj plemeniti duh radovednosti odpira zapahe durim resnice.

Dokler bodo pravila določala ravnanje posameznika in vsiljevala svojo moralno dolžnost, toliko časa bo človek drugim za talca. Hotenje je tisto, ki te določa.

Poteze, ki od zunaj skušajo izravnavati usmerjenost duha, ga dušijo, ker ga prehitevajo s svojo silo ali pa ga prekrivajo s svojo senco.

Izhodišče moralnega sožitja je v človeku, v njegovem moralnem počutju hoteti in biti človek.

Gugaj zadovoljstvo z lastnim repom in ne s tujim.

Ne dopusti si, da bi tvoje materialno premoženje hitreje raslo od duhovnega bogastva, da te ne obnori lakomnost.

Najbolj se začutiš, da si, ko nekaj ne veš in najdeš odgovor.

Ko si odzemljen in brez težišča, vedi, da si glina in da nihče ni tako zgrešen, da ne bi padel nazaj na njena trda tla.

Glasbena skrinjica, ki jo nosiš v sebi, premore blagozvočje dežja, ki štropota in blagozvočje smeha, ki žvenketa. Vedno je polna poželenja, hrepenenja, hotenja in presenečenj.

Dovoli si, da odideš, preden te drugi utrudijo.

METLICA

Diskurz na osebni ravni daje možnost spoznati tvoje senzibilnosti, ki dajejo vedeti, da nosiš ruševine in pepel v sebi, ki bi jih rad počistil s tujo metlico in na tujem dvorišču.

Duha drugega se ne moremo intelektualno polastiti. Tu se zahteva večna vzdržnost.

Ko se svojih meja zavedajoči um samoprekoračuje, refleksivno spreminja lastno miselnost, do spoznanja, da je na začetnem stanju svojih neumnosti. Beseda »posthumen« je zanje pravi izraz.

Kar legitimira drugega, daje možnost le še bolj uravnovesiti svoje delovanje s svojim mišljenjem.

Udarci v prazno nikogar ne bolijo.

Dokler me bereš, pomeni, da si od mene odvisen.

Molk je zmagovalec brez jezika in te zmage naj bodo čim bolj pogoste.

Slepci z belimi palicami spodbujajo nadute voznike. Čim več konjev, večja je oholost.

Največji problem arhitektov: »Zgraditi svojo lastno notranjo stavbo.«.

Ne hodi po svetu v hoduljah, Bog ima metlico v rokah!

 

HVALEŽNOST

Hvaležnost je širjenje srca v prostor.

Ne morem te naučiti, kako si lahko hvaležen, misli in besede v znak hvaležnosti govoriš skozi dušo. To je želja, ki hrepeni po zahvali za dobroto.

Naravni odgovor na to, da so bile tvoje potrebe videne in uslišane, še preden si vedel zanje, zahteva hvaležnost.

Hvaležnost je ritem letnih časov. Vse kar prinese letni čas drugemu letnemu času, je hvaležnost, ki obdarja s pomladjo zimo, z zorenjem pomlad, z obiljem poletje in s počitkom jesen.

Hvaležnost je spev, ki bi ga radi slišali, ko drugemu poje srce.

Med obdarjencem in darovalcem plešejo hvaležno vetrovi neba.

Pogled nehvaležneža te rani skozi razbito šipo tvoje dobrote.

Nehvaležnost je sivo blato na roki obdarovanca, ki ne čuti žlahtnosti darovalčeve dlani.

Hvaležnost je milost podarjenosti sebe samemu sebi.

Stanje duha ne more mimo stanja hvaležnosti.

Hvaležnost je spremljevalka ljubezni in gorečnosti srca.

In vendar, kdo ne čuti, da je ljubezen tako brezmejna, da doseže višino hvaležnosti.

Hvaležnost je gredica, na kateri čebele nabirajo med, cvetlice pa uživajo ljubezen. Oboji zarisujejo črte harmonij v življenje.

Hvaležnost je v božanski igri ljubezni obred, ki podaljšuje njen užitek. Usmerja ga v srce.

Nikoli na zaključi dneva in se ne ulezi k počitku, če se prej ne zahvališ, da ti je bil dan podarjen.

Hvaležnost je drža, ki niha med hrepenenjem in spolnitvijo dobrote.

Hvaležnost je luč, ki lovi barvo ljubezni in vzpostavlja refleksijo za spoznanje njenih senc.

Hvaležnost je recipročnost, da ljudje ne zakamnijo.

KRUH JE MODROST, MODROST JE KRUH

Pustite roso na poljih, domov prinesite samo žito s svetlobo, da bo kruh vaša duhovna hrana postal.

Kruh s svetlobo je poseben kruh, ki pove, da je kruh v pomenu modrosti nekaj posebnega.

Specite si kruh z zarezanim križem in spoznajte goreč smisel tega znamenja.

Kruh lahko razumemo kot nagovor, ki nosi v sebi globoko sporočilo ljubezni.

Lakota je edini pravi človeški kruh, ki nasiti gladež po kruhu in odžeja potrebo po modrosti, a Sokratova modrost je, da sit kruha in odžejan, nimaš pravice do vzdevka moder.

Navadi se na dolgi mir, da boš imel kruh!

Najvišji ideal: Mir na zemlji, kruh in prijateljstvo med ljudmi!

Ko se živalski nagoni poplemenitijo v duhovne, bo kruha za vse ljudi dovolj.

Žalovanje za plesnivim kruhom pomeni kritično razmišljanje o lakoti drugih.

Življenje brez globin je isto kot kuhinja brez dišečega hlebca.

Če natančno pogledamo kaj spoznamo na potovanjih, ugotovimo, da smo spoznali različne vrste kruha in da noben kruh ni bil boljši od domačega.

V mojstrovinah kruhkov ne odloča le spretnost in oblika, temveč veliko bolj s kakšnimi očmi ga gledaš in s kakšno občutljivostjo ga užiješ.

Če bi sonce zrušilo kraljestvo kruha, bi razumeli, da nas je nehalo ljubiti.

Kralj, ki je vstopil v prostor svojega prestola, ne more vladati ljudstvu, če mu ne prinaša kruha.

Zemlja se odpre zrelemu pšeničnemu semenu tako, kot se odpre žensko telo moškemu.

Prazen klas štrli privzdignjen v nebo in se tako hvali očetu, poln klas pa se ponižno povesti in izroči svoje seme materi zemlji.

Ko se kruh suši, se guba kot zgarane roke naših očetov, zato suhega kruha ne zavrzite.

Žito v svojem zrnju nosi gen pravičnosti, zato kruh delite v skladu s tem zakonom narave.

Kruh vzhaja in raste, ker nosi v sebi dušo matere zemlje.

Kruh je telo življenja.

Takrat ko luna sveti in mirno spite, vzhaja kruh in pek bedi za vas, da se vam jutro nasmeje s svežo štručko kruha.

O NARAVI

Narava govori v vseh človeških jezikih in jo poganjajo neustavljive sile dobrega, ki se prepoznajo med sabo kot sila ljubezni.

Narava je v davnini prižgana žeja, ki razigrano pritrjuje dežju, da sta dva, ki ju spaja ljubezenska vez.

Najstarejši mistični zapis je narava, ki te nauči brati najbolj izvirno abecedo. V njej so zbrane in zapisane vse dobrohotne moči učinka, da se žrtev preoblikuje v življenje.

Narava je zgradila epitaf soncu z zapisi v barvah rož.

Z letnim prirastkom volje narava odene zemljo s svojo praznično obleko in te uči, kako preusmeriti svoje zanimanje k lepemu.

Narava neprestane odpira zlata vrata materialnih stvarem, ki se poduhovijo. Prinaša ti sporočilo, da si tudi ti njena rastoča rastlina.

S svojo tišino se narava odpira zvenu tvojega glasu in mu odgovarja z barvami, ki puščajo sledi dotikov ljubezni.

Svetloba je vez prijateljstva vsega živega v naravi.

V dolgih krčih reke jočejo, da jih obrežja utesnjujejo in da jih narava iztiska v sol.

Užiti naravo v vsej lepoti in darežljivosti njene ljubezni je težje, kot spoznati njene slabosti.

Narava je kljub zamolčanim priložnostim za čudenje, čistejša kot tvoja misel, ki te priložnosti trži.

Narava nosi v sebi skrivnost pesnikove intime in navdiha, zato ji človek priznava božanskost.

Molk je uspešnica narave, ki se sama udejani, podpre in te molče sprejme vase.

Vsa ta neizmerne energija, ustvarjalna in jalova, napadalna in skrita v silah narave se je stapljala v človeku, ki je postal njeno nasprotje.

Krčeviti boj za obstanek se je spremenil v brezobzirno suverenost za ugodje človeka, zapisanega uničenju narave.

NAKUPOVANJE STVARI

Pravijo, da je denar je sveta vladar. Kupovanje pa je lahko huda bolezen. Denar ima v neločljivi enoti dvojni značaj: označuje vrednost in naredi človeka sužnja.

Z denarjem si lahko kupiš kozarce, iz katerih je škoda piti; z denarjem si lahko kupiš pribor, s katerim je škoda jesti; z denarjem si lahko kupiš pohištvo, ki ga je škoda uporabljati. Tudi sliko tebi všečnega moškega si lahko z denarjem kupiš in jo položiš pod steklo, da se ne bo obrabil in postaral.

Z denarjem bo kupila magični računalnik, ki bi namesto črk imel znake, ki uresničujejo želje in izpolnijo hrepenenje po stvareh, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem.

STARI IN MLADI

Ni boljšega recepta, kot izkušnje starosti in poganjki mladosti.

Vrabci kličejo v svoja gnezda starostne mladostnike, ker je vse premalo potomcev.

Star osiveli zid daje zavetje belemu razcvetelemu in omamno dišečemu jasminu.

Mladi drvijo po tirnicah z električnimi vlaki in ničesar ne vidijo. Tirnice so postavili stari, da bodo v vožnji s parno lokomotivo uživali in opazovali pokrajino.

Stari so nagnjeni k temu, da bi izgnali hudiča, mladi pa k temu, da bi ga iznašli.

Stari pripravljajo nove vojne, mladi se pripravljajo nanje.

Vzgojiti srečne ljudi, vzgojiti uspešne ljudi. V tem je razlika v letih.

Stari izpihne lastno dušo in ga ni, mladi izpihne dušo drugemu in oba preživita.

Mladi je odšel v gledališče s kavbojkami, stari pa s frakom in klobukom. Oba sta zapustila za seboj vonj. Eden je dišal po kravjakih, drugi pa po naftalinu.

Čim nižje se nahajaš, tem bolj si oddaljen od ravnodušnosti. Tembolj poveličuješ, kar ljubiš in zapostavljaš, kar ne temelji na tvojih merilih vrednosti.

Nobeno naključje ni, da je cvet krhek in ranljiv; staro grčavo drevo pa trdno in neobčutljivo.

Stari politiki so iznašli žargon pravšnjosti v izražanju, mladi pa maske, s katerimi maskirajo obraze starih na svojih telesih. Razlike so samo v času in letih.

V Ljubljano potuje, ker je to koristno za njegovo izobrazbo in kariero, domov pa potuje zato, da bi se od očeta naučil razumeti kako to najlažje dosežeš.

Generacijski konflikt vedno ustvarjajo mladi, ker stari imajo vedno vse prav.

Razlika med mladimi in starimi je v tem, da stari ima to prednost, da je že bil mlad.

Mlada evropska valuta Evro bo okrepila evropsko gospodarsko integriranje, doma pa staro gospodarsko prepiranje.

S sintezo starih in mladih, bi nastal dober svet, a kaj ko pa je ta kemija tako nezdružljiva in asocira na vrenje in kipenje.

LJUDSKE LAŽI IN RESNICE O TEM IN ONEM

Poezija je zajemalka, ki rešuje duše, telesa pa pusti trpeti.

Zgodovina: pravljica o hudobni mačehi in pridni pastorki.

Vidim staro mizo iz desk, na njej življenjske navade roke in črvivost, ki rine skozi dlan.

Srečen spomin v izčiščenju.

Stara lupina se hoče osvoboditi resnice, ki je izdihnila v njej.

Zamrznjene karte igrajo iste igre, ki pa niso več aktualne za nove probleme.

V imenu demokracije nekateri zapirajo demokratom in intelektualcem usta počez, ker ni dovoljeno kršiti političnih svoboščin podolgem in tako je križ narejen.

Spričo ogromne oblasti je oblast uperjena proti oblasti.

Mož je spregovoril, kar ljudstvo neprestano momlja in ponavlja.

Zaradi neomejene moči so reforme nemočne.

Vera v prihodnost in cinična borba za oblast vozita skupen voz prihodnosti.

Revolucije so povezane s prehodom predindustrijskega v industrijski tip družbe
in se dobro ujemajo z razvojem, ko bo industrijski razvoj sestopil v postindustrijsko ekološko stanje.

Ko s tebe vse teče, vedi da si zagrizen v spoznanju, da bi se dojel. Znoj je opomin za tvoj notranji obračun.

DIHANJE

Dihaj tako, da mi ne raniš sna.

Svojemu dihu primešaj nekoliko kapljic medu, da boš lažje dihal.

Dihanje bi ti moralo biti prihranjeno, da ne bi toliko delal in sopel.

Na svojem telesu in svoji duši sem pod vodo izkusila, da je dihanje orodje, s katerim imaš možnost ustaviti čas.

Dih je požirek vode v razbeljenem pesku Sahare.

Ko je dihala v tvojih tesnobnih prsih, je imela občutek prilaščanja.

Ko se v dolgih dihalnih vajah najdeš v Nadjazu in uhajaš muki bivanja, globoko vdihni življenje.

Nekdo je bil na trgu in ponujal dihanje pa je prišel Bog in ponudbo sprejel.

Dihal je v preddverju raja pa so mu zaloputnili vrata, ker tam ne prenesejo pihanja na dušo.

Mnogi z močnimi željami so se z dihanjem oklepali življenja in premagovali smrt, ki živi v njih, ne da bi se zavedali, da so že zdavnaj umrli.

Dih loči živega od mrtvega.

Zadrži dih, ko gre smrt mimo tebe, da ti ga ne vzame.

Morda pa se bo zemlja prepojena s poletnim dežjem nadihala.

Življenja drugim ne zastrupljaš s svojim dihanjem, temveč z mrzlim pogledom.

MOŠKI - ŽENSKA

Moški je pogojem z avtomobilom, ženska je zmožna preseči kuhalnico.

Feminizem je osvobodilno gibanje, ki izhaja iz ponižanja ženske.

Moške vznemirja radovednost kakšno je žensko telo, ženske vznemirja radovednost kakšen je moški po duhu.

Preporod moškega je vselej ponovno rojevanje iz materinega trebuha.

Tip ženske Amazonke uroči moškega, da postane Tarzan v lastni spalnici.

Kakšne skrajne napore morajo vlagati ženske, ko osvajajo policiste.

Če Cesarica Marija Terezija ne bi bila tako uspešna vladarica in ženska, bi moški veliko manj govorili o njej.

Moška kritika ženske je vedno bolj prizanesljiva, kot je ženska kritika moškega. Kaj ne bi, saj je v moški kritiki vedno nekaj materinskega.

Utišana ženska energija jo sili živeti v romantičnih sanjah, moškega pa v prilaščanju njene ukrotitve.

Logika moškega je podrejanje ženske, logika ženske je zasužnjevanje moškega.

Ne bojte se moških, ki si hočejo izravnati hrbtenico ob ženskah, bojte se žensk, ki hočejo ukriviti hrbtenico moškemu.

Pot do osvoboditve ženske vodi samo prek moškega zatiranja njene ženskosti.

Narcisizem moškega je samovšečna antiljubezen, ki se razvije ob ženski, ki se preveč gleda v ogledalo in si ogleduje v njem moškega.

Mati je postala oče in mati z biološkim in družbenim spolom samohranilke.

Vladavina moškega spola je patriarhalna vladavina falusa, ki se artikulira kot materialno zadosten uravnalec ženske svobode.

V moškem najde ženska identifikacijsko oporo, ko ob javnem razpisu delovnega mesta piše, da je delovno mesto dostopno ženskam in moškim.

Moški, ki hodi okrog z zvezanimi usti je strahopetec in hinavec, ženska ki moškemu odveže usta in jezik, je prepirljivka.

Ko se moški odtali in razpusti, je srečal pravo žensko.

Horizonti izjavljanja moških o ženskah zrastejo vedno v kuhinjah njihovih mater.

Misterij moškega je njegova mati, misterij ženske pa je njen oče.

Moški lahko spozna vse svoje ljubice, če se dovolj potrudi, ne more pa spoznati ene same – smrti, ki jo ves čas nosi v sebi. Ta ima neskončno domišljijo.

Moški: »Pridi, da te vžgem!«
Ženska: »Pridi, da te skurim!«

Vzrok moških fantazij je vedno ženska in njeni cvetlični vzorci na obleki, ki mu obljubljajo večno pomlad.

UČNI PROGRAM LJUBEZNI

Nekatere ženske ljubijo napačnega moškega zato, ker je v njih tako močna želja, da bi moškega spreminjale. To pa že ni več ljubezen, temveč želja po posedovanju in uveljavljanju lastnega ega.

Ženske ljubijo tudi pijance, ker je v njih zakoreninjena podoba očeta pijanca in želja po nadaljevanju obračuna z očetom prek svojega moža.

Vse ženske iščejo moškega, ki bi bil ustvarjen po matrici popolnega ideala, vse pa najdejo moškega, ki ga morajo prenašati.

Moški je podarjenost ženski, če ženska zna uravnotežiti razmerje med močjo svoje ljubosumnosti in ljubeznijo, moški pa z razdelitvijo potrpljenja na dva dela.

Med moškim in žensko se vedno neti razdor, ki spodbuja združitev.
Ženska ljubi napačnega moškega, če ta ni sposoben "moči dialoga", temveč le "dialog moči". Na to bodite ženske pravočasno pozorne!

Možna je hipoteza, da je preskok ženske iz ljubice v ženo za moškega poguben! Ženske ne zaljubite se v napačnega moškega, ki bi bil sposoben sprejeti to vašo metamorfozo, ker ga boste onesrečile. Moški si želi, da ženska ostane celo življenje ljubica.

Moj predlog se zdi morda neralističen, da bi v moškega vgradili program, ki ga je pripravila ženska.

Nisem prepričana, da je upravičen optimizem, da bo po poroki boljše.

Učni program ljubezni vključuje tudi odpuščanje, prizanašanje, toleranco in veliko, veliko potrpljenja.

Zavedaj se ženska, da je moški, ki ga zagledaš kot super fascinantnega, ko ga spoznaš šokanten in radikalen in se boš težko implementirala njegovim zahtevam. Imej odprte oči prej!

Zaljubiti se v pravega, ljubiti napačnega, to je največja modrost.

SEMENJ, NA PRODAJ SO ŽELJE

Želi si biti potepuška mačka, ki je zjutraj nihče ne vpraša, kje je ponoči bila.

Želi si biti polž z lupino na hrbtu in živeti po polžje na solati, da ne dohiti ta svet presežkov hitrosti.

Želi si biti knjiga - prodajna uspešnica, ki bi jo odpirali, prebirali in uživali ob njej, kajti kot ženska nima te sreče.

Želi si, da se ji ne izpolni želja, da bi jo osvojil tisti, ki ga sanja, ker izpolnjena želja je največji dolgčas, ni več hrepenenje.

Želi imeti novo uro, da ne bo čutila smrtonosni dolgčas.

Če bi gojila željo identifikacije z njim, bi imela probleme, ker on se ne more identificirati sam s sabo, zato je taka želja vodni rezervoar brez vode, da bi jo odžejala.

Bi rad imel poklic, da bi popravljal bolna drevesa. Nikar! Še za popravljanje ljudi niso izumili poklica. Preostane ti perspektiva - poklic mehanika.

Izpolnitev želja s hrepenenjem po dežju te premoči do kože, izpolnitev želja s hrepenenjem po soncu te oslepi. Če nočeš biti moker do kože in ostati slep, si izpolni željo, da si kupiš dežni plašč in sončna očala, saj ne veš kdaj ti eno ali drugo pride prav.

Veliko raje ima želje, ki čakajo na spolnitev, kot spolnitve brez želja.

O POLITIKI IN POLITIKIH

Ravnotežje je izravnavanje težišča sive tkanine, da ni preveč levo in ne preveč desno. Točno na zlati sredini.

Ravnotežje v politiki pomeni, da politiki na glas rečejo ljudstvu da, v dejanjih pa potiho rečejo ne.

Dualizem  pomeni, da delujejo znotraj sebe, kot hočejo sami, zunaj sebe pa kot hoče politika.

Pojem arhaične oblike eksistence pomeni, zamenjati stranko in prek permanentne akcije prestopiti čas in ostati v starem.

Sadeži revolucije so rdeči in nikoli ne zbledijo. Podobni so kravatam na belih srajcah. Čudni znaki na poti v prihodnost za sedanji čas!

Policijski akti v arhivih so edino zagotovilo za nesmrtnost pokojnih in žrtvovanih.

Kritični larpurlartizem je prenapetost energij intelektualca - jalovega ustvarjalca, ki čaka na trenutek političnega abortusa in visoko odpravnino.

Kje so mostovi, prek katerih se brezposelni slovenski reveži lahko rešijo? Mostovi so, vendar brez politične svetlobe ostanejo v temi in jih ne vidimo.

Čvekanje, to ni več samo dejavnost starih devic in zagrenjenih tercijalk, preselila se je tudi med politike.

Karierni zgodovinarji pripadajo politikantski mentaliteti, zakontnemu obračunavanju in so komični primer strašljive omejenosti, ki podaljšuje življenje svojemu kariernemu personalizmu in enoumju.

Naša prestolnica  v zamolkli megli in prebujajoči zlatnini pomladnega sonca se bo morda ozrla čez visoko rastlinje in drevje na periferijo ter spremenila dimni pastel svojega pogleda.

Kdo pa hromi presnovo državnega proračuna? Kultura zagotovo ne.

Kdo pa je najbolj zagrizeno delaven v politiki in s pretirano gorečnostjo razpravlja o vseh vprašanjih? Ne bi vedeli točno, vendar ljudje govorijo, da lasje povezani v čop pospešujejo politično dohrepenenje in urijo živce mrtvemu znanju.

Most vzdihljajev imamo tudi v Sloveniji, pod njim teče reka in spira vse, kar je z blatom pomazanega.

Neznosna bolečina v trebuhu daje tiste, ki odklanjajo klestir.

Po blatnem in vegastem kolovozu lezemo v Evropo. Da se le ne bi snelo kolo, ko se bomo pregloboko klanjali.

Kmalu ne bo več najvišji v Sloveniji Triglav, temveč Evropa, zidana na skalah Evra, na katero bo alpinistom najtežje priplezati.

Najbolj aktualna je tista  knjiga, ki uči klečanja in damam politikov poljubljati roke.

Najboljša državljanska vrlina je tista, ki se izraža v javni zvestobi politiki, brez kakršnega koli udejstvovanja.

Svojih lastnih sklepov se najbolj  bojijo tisti, ki hočejo nanje pozabiti.

Državljanu je najbolj prijetno pri srcu, ko se  dvigne kakšen steber slovenstva s svojim svobodnim mnenjem in vestjo.

Volilni golaž je najdražje plačana jed.

Politiki sledijo modi. Zamenjajo kravato.

Biti danes politik, pomeni biti lep in lepo oblečen.

Politiki so kolaboranti brezvestnega režima, kjer so dobrine nepravično razdeljene.

Politik se iz rablja vedno spremeni v žrtev.

Politika je rabelj brez kute upokojencem.

Politik se vedno loti tistih, ki so mu pomagali priti na oblast.

Politiki eden drugemu pomagajo izgubiti oblast z odkrivanjem napak.

Ni vzdržal etikete politik in je začel pisati knjige.

Memoare so izgubili, ostala je Hobotnica.

Politična scena – razburljiva prihodnost.

Stari politiki imajo sklenjeno pogodbo o dosmrtnem užitku z volivci.

Kot sužnji delajo zanje, da se gostijo.

Politiki so najboljše plačani kaznjenci, ko jih ljudstvo odslovi.

Politik je priklopljen na detonator svojih lastnih ambicij, karierizma in iluzij.

Za močan Eur gre zasluga evropskim poslancem, za neevropske plače pa domačim.

Ne veš, ali novinarji z vprašanji politike mučijo ali jim podtikajo.

Kratkovidnost je lastnost politikov.

Častihlepje in osvajanje volivcev sta glavni lastnosti politikov.

Politika ima ribjo glavo.

Za vse nalezljive bolezni si kupite vinjete, da boste lahko prišli do infekcijske klinike.

Vinjete bodo lepili tudi na stekleničke z zdravili na plačilni listi.

Politikom ne delajo veselja drobne vijolice, temveč modni saloni
in fitnesi.

Kako lepo bi bilo, če bi poslanec s čopom, hodil v parlament v narodni noši.

Tako kot so stari modreci sledili zvezdam, sledijo danes politiki direktivam.

Politika je zdravstveni problem naroda.

Morje pljuska v jahte, kot da bi jih hotelo oprati.

Regionalizem – kmalu bo več nasmejanih obrazov politikov na funkcijah, kot pa obupanih obrazov državljanov.

Mati politika leži zleknjena na hrbtu in mladički ki  jo sesajo, da zrastejo.

NAPAKE IN POHVALE

Pride čas, ko ti prijatelj pove, da si napisal tega ali onega preveč in kaj si zgrešil, nikoli pa ti noben prijatelj ne pove, česar on ni napisal ali je napisal premalo ali kaj ni storil, kar bi lahko, da bi bilo to človeštvo bolj prijazno in človeško.

Vedno se najde kdo, ki meri kazalec vate in kaže na tvoje napake, malo je pa tistih, ki pohvalijo tvoje vrline.

Nekateri se toliko časa zaletavajo v tvoja jadra, dokler te ne vidijo z odrto kožo.

Ljudje bičajo svoje napake v tebi, ko odkrijejo boleči občutek svojih na ostrini noža, ki ga merijo vate in naredijo iz sebe tvojo žrtev in relikvijo svoje napihnjene odvečnosti.

Žabe regljajo v mlaki, branjevke vreščijo na tržnici, modrec išče sebe v molku.
Moč je brez smisla, če predstavlja trušč. Tako silna moč te ogluši, da ne slišiš ptičjega čebljanja.

Ko kdo nasilno izbruha svoje misli vate, jih postrgaj s strgalom s svojega praga ali jih odkidaj z lopato kot sneg na kup, da bodo skopnele.

Tiste, ki se razglašajo kot duhovna inteligenca, naj jih tvoja intuicija in tvoji zakoni življenja dajo na sito in ugotovil boš, če sodijo k tebi s svojim duhom.

Če ti kdo maha v pozdrav s črno cunjo, si priznaj, da si boljšega nisi zaslužil, ker tega nisi prej spoznal in si mu dovolil, da se te lasti za prijatelja.

Od brezvetrja do viharja je malo, vmes je samo človek, ki ni opazil motiva življenja: ljubezni.

Ko iščeš človeka, srečaš sebe.

Tvoja plovba se konča na obrežju, ki ga spodjedajo srditi valovi in od tam naprej lahko plovejo samo tvoje misli.

Ko splezaš na goro, lahko vidiš pod njo le neizmerno ravan, po kateri si hodil pred podvigom.

Življenje ti daje vsebino, medtem ko zunaj dežuje in drevesa rastejo.

Izkušnje kažejo, da če melješ v prazno in nikomur ne poveš resnice ter si obziren do lažnivcev, lahko dolgo uspevaš na oblasti.

S tvojo neponovljivostjo bi tisti, ki tebe ponavljajo, radi dokazali sebe kot neponovljive. Vreden si toliko, kolikor se od njih razlikuješ.

Najhujši so vodniki in usmerjevalci, ki vozijo po obvoznih tirih tvoje svobode.

ČAS

Slovenija bi morala imeti status termitov, brez kast, s prepoznavanjem svojih mravelj.

Strah me je časa, ki prihaja. Na eni strani so samo bogati, na drugi pa samo revni. Bog in Hudič ne vladata uravnoteženo. Hudič je zavladal svetu!

Postavljam si vprašanje: ali je uničljivo neuničljivo in neuničljivo uničljivo. Razodene se mi odgovor: tam, kjer se ustavi tvoja uničljiva misel, je neuničljiv odgovor.

Umaknila sem se iz časa, da bi našla večnost v brezčasju. Ker večnost ni merljiva sem vstopila nazaj v čas, da sem čas vključila v svoje načrte.

Skoz ena vrata so prihajali modreci, skoz druga vrata so prihajali klovni. Jaz sem bila nekje med njimi. Kjer sem odhajala, so bila samo ena vrata
In še ta zaklenjena.

Po soparici si boš zaželel poletne nevihte, a ker bodo oči malo oslabele, bo zapadel sneg in boš deležen mraza.

Ne spomnim se časa, ko še ni bil ogenj narejen z mojimi rokami, spomnim se pa časa, ko bi bila kmalu zgorela v ognju, ki je bil prižgan s tujimi rokami.

Premolkneš s pogovori. Vmesni čas je tako, kot da bi stopil na pokopališče, kjer mrtvim vlada brezčasje.
Nekateri prehitro zrastejo v višino in ne naredijo klasja in ne korenin. Plitke korenine se izsušijo in rastlina usahne.

Iz srca vodijo porečja krvi v tvoj značaj, iz tvojega značaja plavajo čolni, ki dejanja se jim pravi.

Srce je prenehalo biti. Ker se je duša še nekaj časa pomudila pri truplu, je srce začelo biti.

Ko še nisi bil rojen, nisi imel organov, ko boš umrl tudi ne boš imel organov, vmes pa so organi naredili tebe.

Rojen si v titanskem stoletju, zato se opogumljaj na moči, da te čas ne uniči.

Resnica seže do sonca, zato si jo oglej od blizu iz oči v oči, da te sonce ne oslepi.

Kdo bo zdaj od uspešnih novodobni ep, politik že ne, se umaže je prelep.

Tisti, ki pijan je, je ena od prispodob, ki je proti ministru zdravja in še čez rob.

O, Mojzes, človeku si tablico s pravicami dal, le kdo je zapovedi tvoje in zakone naše izdal?

Kdor išče odvezo za svoje idejne grehe, v glavo naj se udari cepec in nanj naj pade strešnik s strehe.

Izravnalna moč pravice, odreši nas nesreče, glumač zmeči v koš enoumje in vse bedne skeče.

Po učenju o demokraciji doma in v svetu, je nasedel Zlati osel navkreber v zametu.

Kdo izmed nas bo slavni Nobelovec postal? Kdor politikom bo perutničke v peč dajal?

O, duh, ki si glave z učenostjo napolnil, kdaj boš revežem iz tranzicije želje in potrebe v celoti izpolnil?

SONCE - SMEH

Nasmeh je praznična obleka in svetišče duše.

Sonce drsi čez belo polt deklet, ko se zbudi iz sanj.

Nasmeh je razcvet sončnice na vašem obrazu.

V sonce ne moreš drezati s palico, kakor v negibno mlako.

Smeh je božji dih sonca, kakor je cvetenje rože na vrtu.

Smeh je v življenju kot sidro sredi morja. Sonce ožarja njegove vrvi, ki se namakajo v kapljah solza.

Vaš nasmeh drobi oklepe drugih obrazov.

Sonce je zdravilo, s katerim nasmeh ozdravi vaš bolni jaz.

Izpijte svoj delež sonca, ki ga potrebuje vaša duša!

Nasmeh je vaš spev svobodi in hvalnica soncu.

Sonce v vodi odseva azur, ki je njegovo kristalno hrepenenje.

Sonce te odeva s plaščem ljubezni in moči.

Sonce počiva na vašem zadovoljnem obrazu.

Ko potuješ po svetu, nasmej se ljudem, da ti bodo sledili.

Ko se smejiš, se tvoja duša širi v prostor, ki ga napolniš s soncem, ko te žarek prešine.

Smeh je želja, ki hrepeni po soncu.

Nasmeh je sonce, ki gleda sebe v ogledalu tvoje duše.

Nasmeh nikoli ne zapusti madeža na koži.

Sonce je jutranja sklanjatev ljubezni.

Nasmeh se blešči kot sonce in vas dela lepšega.

Svobodnim in ponosnim vlada sonce. Njihov smeh je luč, ki je ostala od sonca na njihovem obrazu.

Bi radi doumeli življenje, ko se ne boste več smejali? Nikar! Poglejte sonce, ki večno sveti in ožarja svet s svojim nasmehom in se po smrti ne sprašuje.

Svetloba, ki plahuta skozi prostor vaše duše, je nasmeh sonca.

Sonce zvoni samo tistim, ki so brez smeha in ne opazijo, da so ljubljeni.

Nasmeh je praznična obleka in svetišče duše.

Sonce drsi čez belo polt deklet, ko se zbudi iz sanj.

Nasmeh je razcvet sončnice na vašem obrazu.

V sonce ne moreš drezati s palico, kakor v negibno mlako.

Smeh je božji dih sonca, kakor je cvetenje rože na vrtu.

Smeh je v življenju kot sidro sredi morja. Sonce ožarja njegove vrvi, ki se namakajo v kapljah solza.

Vaš nasmeh drobi oklepe drugih obrazov.

Sonce je zdravilo, s katerim nasmeh ozdravi vaš bolni jaz.

Izpijte svoj delež sonca, ki ga potrebuje vaša duša!

Nasmeh je vaš spev svobodi in hvalnica soncu.

Sonce v vodi odseva azur, ki je njegovo kristalno hrepenenje.

Sonce te odeva s plaščem ljubezni in moči.

Sonce počiva na vašem zadovoljnem obrazu.

Ko potuješ po svetu, nasmej se ljudem, da ti bodo sledili.

Ko se smejiš, se tvoja duša širi v prostor, ki ga napolniš s soncem, ko te žarek prešine.

Smeh je želja, ki hrepeni po soncu.

Nasmeh je sonce, ki gleda sebe v ogledalu tvoje duše.

Nasmeh nikoli ne zapusti madeža na koži.

Sonce je jutranja sklanjatev ljubezni.

Nasmeh se blešči kot sonce in vas dela lepšega.

Svobodnim in ponosnim vlada sonce. Njihov smeh je luč, ki je ostala od sonca na njihovem obrazu.

Bi radi doumeli življenje, ko se ne boste več smejali? Nikar! Poglejte sonce, ki večno sveti in ožarja svet s svojim nasmehom in se po smrti ne sprašuje.

Svetloba, ki plahuta skozi prostor vaše duše, je nasmeh sonca.

Sonce zvoni samo tistim, ki so brez smeha in ne opazijo, da so ljubljeni.

DOMISLICE O DELU

Vse stvarstvo je na delu in se neprestano oblikuje. Ti ne moreš biti izjema.

Življenje je zakladnica biserov, ki ti jih delo polaga v roke.

Delati dobro je tvoja pravica in dolžnost, grešiti in se kesati je zakon, po katerem živiš.

Koncentracija svetlobe na nebu, ki dela dan, je znamenje, da je narava na delu. Ti si del nje, zato vstani, ne moreš ostati križem rok.

Le tvoje delo je dokaz o resničnem večnem življenju. Večno ostajajo le sledi, ki jih zapuščaš za seboj.

Njegovo roko je začutil v zapestju, ko je razdeljeval sebe. Vedel je, da dela dobro.

Na bojišču razuma in srca delo pomirja.

Ko delate, se znojite, ko uživate sadove svojega dela, se veselite.

Če bi očistili izkoriščevalce, bi ljudje delali zase.

Palače s pisarnami spominjajo na posvečene, tovarne in polja na zavržene.

Graciozno gibanje mačke spominja na lenobo.

Ko je bil zdrav, je delal za invalide, ko je postal invalid, je bilo malo takih, ki bi bili pripravljeni delati zanj.

Delal je in pozabil na kariero.

Z oblekami od Armanija je ustvarjal socialno državo.

Obležala je izmozgana in sežgana na vratih borze dela in izdihnila zadnjo besedo: brezposelna.

Beseda delo me vedno spominja na filozofa Karla Marxa.

Zanjo ni sedanjosti in radosti bivanja. Brez dela je kljub najnižji brezposelnosti.

Nasilje na delu je predpogoj za poželenje žrtve in izsiljevanje.

Včasih so imeli kosmate osebne dohodke, danes pa imajo bruto plače. Kakšna je razlika? V višini, lepoti in teži tistih prejemnikov, ki se odrekajo merjenja in tehtanja.

PRILOŽNOSTI

Današnji dan daje priložnost, da včerajšnjega neprijetnega pozabimo, se iz njega kaj naučimo in upamo, da bo jutrišnji dan boljši.

Priložnosti se nam ponudijo, sprejmemo pa jih, ko razumemo urejen stvarnikov načrt in postanemo njegov sodelavec, ne glede na skromnost svoje vloge.

Priložnosti se pokažejo samo jasnovidnemu pogledu.

Priložnosti so prijateljice, ki tkejo niti žlahtnih poti do srca.

Enkratna priložnost speče čute vzdrami, večkratna pa jih vklene.

Priložnosti so nimfe z diamanti v veliki reki življenja.

Okoliščine, ki se kažejo na vzpenjajoči poti, so skrbno izbrane priložnosti, ki nam pomagajo, da se dvigamo k cilju.

Priložnosti so izstop iz starega in vstop v novo stanje.

Evolucijski zakon stvari ureja tako, da nam nudi najboljšo možnost, da postanejo priložnosti dobre.

Imamo možnost, da spoštujemo neizbrisane spomine narave, iz katere izhaja dober delež razuma kot priložnost, da smo dobri.

Dogodki nam božajo domišljijo in se kažejo kot enkratne priložnosti, ki jih lahko izkoristimo.

Doslednost in pridnost nas silijo, da se posvetimo prizadevanjem in sprejmemo priložnosti, v katere verjamemo, da nam bodo koristile in pomagale k uspehu ter okrepile dobre odnose z drugimi.

Priložnosti ne izhajajo vedno iz dobrega in človeško koristnega, sprevržejo se lahko v egoizem in brezobzirno samooskrbo.

Ponujene so nam najrazličnejše priložnosti, da bi se ideja o ločitvi dobrega od slabega uresničila, vendar izberemo tisto, ki ni ponujanje dobrega za vsako ceno.

Pri razumnih in poštenih ljudeh je izbira priložnosti stvar selekcije.

Priložnost je lahko darežljivost nasproti egoizmu, ki ima roke obrnjene k sebi.

MISLI ZA DANAŠNJI DAN

Sonce ima prekratke roke in dolge vrvi, ki sežejo globoko na dno
teme. Nanje se obešajo slepi.

Zlatu ni potrebno strgati rje.

Ne dovoli si, da bi se staro trpljenje izkazovalo na tvojem obrazu. Pomlajuj se odznotraj in privošči tudi odmaknjencem svoj nasmeh.

Dobri duhovi tvojega spanja so angeli, ki ti prinašajo mir z zvezd.

Ne vznemirjaj se ob pogovoru, ki ti ne prinaša ničesar obetavnega!

Ključ do uspeha leži v tvoji zadnji celici poštenja.

Kar si želel mlad, uresniči v zrelih letih.

Flavta, ki igra mladostno melodijo in ti leži na srcu, je način, da povzdigneš sebe za eno stopničko višje k sreči.

Vzvišen, slovesen in posvečeni glas ti daje občutek novih moči. Poveže te z notranjimi prvinami.

Strah me je pred svobodo, ki nima mej in odgovornosti; je močnejši, kot je želja po njej.

Reducirati svet na lastno subjektivnost je absurdno. Življenje ni samo moje, je
tudi od drugih. Samo preblisk je, ki ima v lasti minljivost.

Svet vstopa vame skozi oči in pusti slike svojega trenutnega stanja v meni.

V sebi nosim svet s podobami preteklosti za prihodnost.

Spanje je samo razstrupljanje okuženosti s skrbmi in z življenjem.

S svoje postelje sem pometla ves epitel, kar je ostal na ležišču, da nisem mogla udobno spati.

Sanjala sem o žemljah in maslenkah, ki jih nisem imela v mladosti in se obnašam svojim letom in kilogramom primerno. Jem samo v sanjah spomine.

Spomin je mit moje zavesti, ki brska po sledeh in arhivira v sive celice odtenke podob, ki se jih bom morda ginjeno spomnila.

Najbolj me skrbi, da človek ne bo več sposoben poiskati Stvarnika in mu reči, da mu želi s svojo ljubeznijo pomagati (s tem človek preseže materinsko ljubezen).

Noč mi je odmerila počitek za spanje in jaz sem ga izrabila za sprehod nad pečino poezije in svinčnik mi je padel v brezno.

Skočila bi v brezno poezije pa nočem, da bi družinska čustva obvisela na veji in trpela.

Ko me ne bo več, bom v svojih pesmih tišina, ki me je navdihnila.

Boleča pesniška duša spominja na razpoko, ki čaka na blaženost naslade.

Neodvisno od vas prenesem tolikšno bolečino in poraz, kot ju zmorem.

Ko sem se obdržala na nogah, so po zraku poplahutavale tančice ravnotežja in mi dale znak naj bom pogumna, ker je moje telo v najlepših jesenskih letih, da zlobne duhove obmolči.

Urina škatla mojega srca se posluša s pretiranim posluhom in vsak udarec bitja imenuje preteklost, ki požene srce v prihodnost.

SOČUTJE, USMILJENJE, LJUBEZEN …

Sočutje je ljubezen, s katero se ne kupčuje.

Sočutja, ki je proizvod resnične preračunljivosti, ni mogoče izraziti kot ljubezen.

Biti v morali usmiljenja, ki je določena s principi, kjer je vse preračunano, pomeni reduciranje zaupanja, da bi pokazali skrb in sočutje za osebno življenje drugega. Ljudje iščejo varno življenjsko pot v sebičnosti in koristoljubju. Usmiljenje ali sočutje ni niti neki red, neka logičnost. Usmiljenje ali sočutje je lahko samo brezpogojna ljubezen, ki gane.

Sočutje ali usmiljenje v sodobni družbi, ki zagovarja talonsko načelo, je minimum pravičnosti kadar krivega oprostijo.

Minimum pravičnosti je kadar se tehtnica nagne k požrešnemu in sebičnemu in to kaže, da pri izrekanju gre za metaforično izrekanje pravice, ki lahko izhaja brez sočutja do siromašnega.

Sočutje, ki je zunaj hvale sočustvujočega, je za druge zavezanost k slabemu, da govorijo o sočutju v ponarejenem smislu.

Kaj pomeni usmiljenje in sočustvovanje vedo povedati tisti, ki so živeli brez njega svoj čas in umirali svojo smrt, brez ljubezni do bližnjega.

Najgloblja resnica človeka je dopolnjena s hinavščino, ki se rada ogleduje in razkazuje s sočutjem.

K ljudožerskim zanimivostim lahko dodaš, da se tudi civilizirani ljudje brez sočutja in usmiljenja žrejo med seboj.

Delovati tako, kot drugi pričakujejo od tebe je lažje in bolj varno. Vendar resničnega sočutja ni mogoče položiti v človeka, da bi mu pomirilo vest, ker ga pričakovanje priznanja od zunaj nikoli ne more predati zadovoljstvu v občutenju resnične ljubezni.

Sočutje te ne postavlja pred obličje in sodbo druge osebe, gre za tvojo temeljno notranjo izpolnjenost.

O BOLNIKU IN ZDRAVJU …

Pripeljite bolniku v posteljo obzorje, odtenke mlečnih božjih zob.

Bolnik potrebuje lekarno na štirih kolesih in razgled na vse strani neba.

Vsa zdravila so kodirana v zrnu granatnega jabolka, drugega specialističnega vedenja o kemiji in pilulah v začetku ni bilo.

Verujoči v znanost pilul ne jedo graha in korenčka.

Recepti za zdravila so čarovnija, ki je potegnjena iz klobuka neznanja o kemiji in človeškem telesu.

Ob obisku bolnišnice srečaš bolnike, redko zdravnike.

Čakanje na specialistični pregled je isto kot karavana v puščavi, ki čaka na fatamorgano.

Poduhovljen človek živi od zdravega duha v zdravem telesu in ne rabi zdravnika.

Bolnik pride z lastno glavo k zdravniku, pusti pa jo v lekarni.

Razmišljajte o sebi in ne o koristih zdravil na recept.

Vsaki dan raste bolnik v tebi, če vnašaš vase nezdravo hrano.

Bolnica s svojim resorjem za zdravje. Bela nevesta upokojencev.

Zakaj je medicini tako zakrknil instinkt, da ne čuti težav bolnika?

Zdravniški pregled obsega tudi plasti, ki jih ni mogoče videti z rentgenom in ultra zvokom.

Kadar vzamem metlo v roke, nehote pomislim na zdravstvo.

Kadar si bolan, vstopijo v igro drugi, ki nočejo ničesar vedeti o tebi.

Storite zase vse iz ljubezni do sebe in ne iz strahospoštovanja pred zdravnikom.

Sodniki so nekoč nosili nakodrane lasulje, zdravniki vedno bele halje. Nič ni absolutno pristno in sterilno!

Nemogoče je primerjati zahajajoče sonce z bolnikom, ki odhaja, kajti človek ne zapusti za seboj sončnega življenja, kot zapusti sonce sončni dan.

Narod je zdravstveno utrjena nižja instanca, doktrina pa svetinja inštitucij.

O zdravju moškega, vprašajte perico njegovih gat.

Ob branju zdravstvenega leksikona, si sam živ dokaz o njegovi vsebini.

Optika socialne realnosti je raven našega zdravstva.

Osnovno orodje, s katerim načenjamo zdravje, je jeza; dolgočasje pa je patologija, ki dokazuje, da se od nas zdravje poslavlja.

Zdravje ni več vrednota naroda, temveč naključna sreča posameznika.

O ZALJUBLJENOSTI IN LJUBEZNI

Ljubezen je pojem, ki ni ne človek in ne stvar, temveč je hrepenenje po najvišji lepoti, ki si v skladu s fikcijo abstraktnega modela estetskega doživetja občudovanja božje popolnosti želi spoznati izkustvo svoje lastne resnice, da je maksimalno ljubljen.

Ljubezen je zabrisan sen koprnenja po ljubčku ali ljubici, ki se po požlahteni patini dvorjenja in uživaškem intimnem zadovoljstvu "žvotkanja", prevesi v iskreno prijateljstvo.

Zaljubljenost je pristna eksistenca podaljšanega otroštva, ki sproža občutje norosti v človekovi duši, od mladosti do pozne starosti.

Ko nas prevzamejo občutja nostalgije za vedno minulimi ljubeznimi, je nova ljubezen njboljše kozmetično sredstvo, da prikrijemo gube, ki so jih zapustile solze minulih ljubezni.

Nepozabne ljubezni so s slo za naslado in dvomom gnane usode neizpolnjenih ljubezni.

Ljubezen, ki ne zapolni prvinske predalčke sle, vleče s škipcem za sabo protagonista izzivalne praznine, ki jih lahko le sam fenomen njegovega pretakanja božanskih sil in erotičnega jecljanja prav razume zakaj so ustvarjeni.

Neskončno ljubezen lahko žene dosežejo z intenzivno zbranostjo v molitvi in z mislijo na Boga, ko budnost zapira oči, da ne vidijo pred seboj svojih pijanih mož.

Samota je človekova usoda, družba v dvoje pa človekova karma.

Zgodnje razočaranje v ljubezni že vnaprej pomeni osvoboditev iluzije, da si ljubljen.

Ljubezen je navzoča modrost Boga o skrivnosti njegovega bivanja tu in zdaj.

Ob ljubljenju v mladosti imaš občutek, da se je raztegnil čas večne ljubezni v tvojo posteljo.

Užitek v ljubezni v dvoje se podvoji.

Prepir v dvoje je groteskna prismuknjenost ljubezni.

O POPULISTIH

Ko si populisti pogasijo krvavo žejo, so že prestopili prag čez človeško mejo.

Jeziki so nabrušeni bajonet postali, ko so se za majhno plačo nagarali.

Kdo bi rad meril pljunke v razmišljujoče, za demokracijo pesti stiskajoče?

Rogovi volom nabrušena bodala so postali, ko so za novodobne milijonarje glasovali.

Nič, prav nič se ne bo zdanilo, malo bo splavalo, malo potonilo.

Bog naj blagoslovi to okradeno deželo, ki potrebuje milo, mokro krpo na omelo!

DOBRE MISLI

Ljubezen je govoreča skrinjica, polna čudežnih barv in zvokov.

Vstopi v kapelo mistike in nauči se brati v jeziku zemlje, nauči se sanjati v jeziku neba
in smej se z obrazom rože.

Vsrkaj duhovno stanje tišine.

Oglej si veliki ogenj sonca in nevidno žarečo lavo pod nogami in spoznal boš mesto, kamor spadaš.

Predaj se sončnemu toku v oblačilu vode.

Ne vstopaj v areno divjih zveri, neguj svoja čustva in jih spremeni v namen.

Ne troši sebe za nekoristna dejanja.

Sprejmi barve, ki zlatijo vrata tvojega življenja.

Če imaš moč, je ne uporabi s silo in z zlorabo svoje svobode.

Ne igraj se z ognjem nezaščiten.

Izogibaj se sekire, da tvojega mladega drevesa ne poseka.

Tvoja nesmrtnost v dobrih delih ima trajni pomen.

Merilo tvojega ravnanja so zeleni listi.

Ljubezen je potešitev z občutkom združenosti.

Ko duhovno odrasteš, se zahvali nebu s cvetovoma svojih oči. Ko dosežeš dopolnitev, povesi cveta in se pokloni zemlji.

Tvoj višji vidik je ocean, v katerem je oko modrine uprto v lepoto neba.

Na kraju učenja se odpró listi veličastnih barv, pred teboj se razgrne preproga vijolic, ki ustvarja vtis popolnosti in nitke sreče z božansko alkimijo padajo z neba na zemljo.

Sleci svojo obleko in se zazri vanjo, videl boš kaj si nosil s seboj.

Slej ko prej boš zatipal razpoke srca. To je delujoča zavest, ki odpira vrata nerazložljivemu rojstvu duše.

Ko postaneš plen norosti, spremeni svoj cilj.

Ko te objame dar usmiljenosti, poišči tiste, ki te potrebujejo.

Ko ne moreš odriniti železnih zapah, ki ti zapirajo pot navzven, pozabi na psihično držo bojevnika. Vstopi v notranje prostore, v katerih spijo zakoni srca.

Zaželi si rojstvo absolutne ljubezni in posvetitev tej vrlini, ki je nosilka smisla življenja.

UČLJIVE MISLI ZATE …

Odločaj se na lastno pobudo višjega jaza in ne na poslušnost.

Mati razuma pravi, da je njen resnični dom v srcu.

Kdor je resnično močan, pozna vsakega v družini in ne uveljavlja zahtev, ki so le po njegovi lastni meri.

Ko tvoji zaloputnejo vrata za sabo, pozabi, spomni se na veter, ki je nič koliko krat potegnil skozi.

Kdor se usposablja v razvoju, se usposablja zase in ne za učitelja.

Edino sodišče, na katerem se vse sodbe neizprosno izpeljejo, je življenje.

Ljudstvo ne pridobiva na moči v parlamentu, temveč v stanju zavesti graditelje te stavbe, ki je imel dober in pošten namen.

Plamen, ki te je prižgal, te bo tudi ugasnil. Ko izstopi iz tvojega telesa, bo prižgal druga življenja.

Podpiši poroštvo, da ti denar ne bo grenil življenja.

Ko si podzavestno vsadiš bolečino v srce, ne pozabi posejati njive s semeni, ki bodo pognala tvojo zdravilno rastlinico, kajti življenje se suče samo okrog setve in žetve.

Rožo, ki je občutljiva in nežna, zlahka utrgaš in jo postaviš v vazo, medtem ko drevo potrebuje za sekanje ali izrivanje korenin veliko moč. Rože so kot otroci, drevesa kot modreci.

Ko zalivaš rože, vedi, da občutijo božanski namen dežja.

Pletejo se trajne vezi, ki so sposobne živeti v vsakem oddaljenem kraju, a ko nastopi preizkušnja pozabe, se preselijo na staro mesto.

Ko ti odpove priročnik filozofije svoj nauk, ubogaj sebe.

Najprej ga je pičila z besedo v srce, nato mu je dala izpiti še svoj strup, zato naj te zlo kače ne rani.

Duh se vedno srečuje s svojim učiteljem, nikoli s svojim prijateljem.

Izkoristi dobo učenja v življenju, dokler ne vstopiš v dobo očiščevanja.

Ko sprejmeš zaznano, rasteš.

Ko greš mimo glasbene trgovine, prisluhni akordom na klaviaturi lastnega srca.

Duh se je očistil v plamenih vojne, a v rokah prinašalca, ni bil več čist, ko je hotel izraziti svoje očiščenje.

Zvok, ki podira keglje razuma, prihaja iz srca.

Dovolj močan je postal, da je lahko sebičen, revež nima te možnosti.

Ko krepiš svoj duh, se spomni na njegov prvi korak in ne spreminjaj njegove poti, ker duhovna pot k resnici pelje premočrtno.

Utrjen, trden in zmagoslaven je tisti razum, ki odznotraj ve h kateremu drevesu spadajo sadeži odzunaj.

Ko živiš v telesu psihičnega spomina tistih, ki so te ljubili, ne odideš, zato je ljubezen večna, saj se prenaša iz roda v rod.

O MALIH VSAKDANJOSTIH

Že dolgo pišem z ošiljenim korenom svoje duše.

Bog mi je otežil ramena z nebesi, saj je v njih vedno več bogatih Slovencev.

Ne vem s kakšno pravico so lastovke odletele in me pustile samo.

Dokler svinčnik ni v celoti prekrvavljen, ne morem pisati o krivicah.

Kot otrok je pila dekstrozo, sedaj pije sladko vino za ostarele device.

Binglja zasanjana, pripeta na nebo, da ne pade trezna na zemljo.

Mačka preboleva, da mu ni treba lajati.

Pojdi sedet na prazno klopco, dokler se nanjo ne uleže klošar in ne zasmradi kruha v košari za smeti s tvojo vestjo.

Vprašanja je gostila z odgovori, pogledala je na uro, ki molku ne more izmeriti časa.

Medtem ko mu je dajala, je vztrajal na negativnem odgovoru, v očeh mu je videla pohlep.

Dež, izobilje božjih solza in klicajev.

Pod naloženim molkom tli prepir.

Preveč zaraščen spomin rad mutira v ideologije.

Človekova zavest je črna luknja, v katero izginjajo svetovi podob, ki zrcalijo njihovo starost na obrazu.

Kako hitro je prišlo do osamosvojitve in kako dolgo traja čas do osvoboditve.

V strasti tiči modras, ki te hoče pičiti v hrepenenje.

Božič niso prigrinjki s potico in šunko z odsotnostjo ljubezni.

Že dolgo pišem z ošiljenim korenom svoje duše.

Bog mi je otežil ramena z nebesi, saj je v njih vedno več bogatih Slovencev.

Ne vem s kakšno pravico so lastovke odletele in me pustile samo.

Dokler svinčnik ni v celoti prekrvavljen, ne morem pisati o krivicah.

Kot otrok je pila dekstrozo, sedaj pije sladko vino za ostarele device.

Binglja zasanjana, pripeta na nebo, da ne pade trezna na zemljo.

Mačka preboleva, da mu ni treba lajati.

Pojdi sedet na prazno klopco, dokler se nanjo ne uleže klošar in ne zasmradi kruha v košari za smeti s tvojo vestjo.

Vprašanja je gostila z odgovori, pogledala je na uro, ki molku ne more izmeriti časa.

Medtem ko mu je dajala, je vztrajal na negativnem odgovoru, v očeh mu je videla pohlep.

Dež, izobilje božjih solza in klicajev.

Pod naloženim molkom tli prepir.

Preveč zaraščen spomin rad mutira v ideologije.

Človekova zavest je črna luknja, v katero izginjajo svetovi podob, ki zrcalijo njihovo starost na obrazu.

Kako hitro je prišlo do osamosvojitve in kako dolgo traja čas do osvoboditve.

V strasti tiči modras, ki te hoče pičiti v hrepenenje.

Božič niso prigrinjki s potico in šunko z odsotnostjo ljubezni.

KORISTNO ZA RAZMISLEK

S sankami drsiš navzdol, s cepini plezaš navzgor. Plezanje na goro je težavnejše od spuščanja.

Izstopi, vlak je prazen, na slepem tiru.

Včasih imaš predolgo roko, da tvoja urednica seže pregloboko v območje srca.

Orjaško sonce slepí in jaz imam prešibke oči, da bi videla v njegovo notranjost.

S polnimi očmi peska, ne moreš gledati v sonce.

Ko se na polju, ki je namenjeno sejanju žita in žetvi, razporedijo bojevniki za vojskovanje in prelivanje krvi, tedaj ob mirnem delovnem jutru zapusti polje in pojdi obdelovati njivo, kjer boš lahko sejal in žel klasje.

Vtaknil je svoj jezik med deske, ki ne morejo več rasti.

Imel je jezik na mesto uhlja.

Zelena barva je del načrta.

Ena mansarda je za dva premajhna.

Z ognjem se moraš sprijazniti, če njegov plamen pokaže resnico.

Razletel se je na cilju svoje utrujenosti.

Se sploh ni sekirala, če ji je hotel sneti krono z glave, saj je pusta konec.

Kot zvonar je stal ob njenem ušesu in zvonil njenim možganom, ki so v natikačih podrsavali mimo, da ga ne bi zbudili.

Njeno srce je odsotnost, ki se ne meni za pogreb telesa.

Eni duhovi so jo hoteli počrniti s katranom, drugi so jo hoteli pobeliti z apnom, a telo se jim je upiralo z bobnenjem srca.

O DEDIŠČINI ...

Dediščina je edina stvar, ki si je zaslužila, da bi jo pokojnik za časa življenja pokuril.

Oporoka je uničena, sledi pravni holokavst pokojnikove volje.

Dediščina utira pot na oder igralcem in klovnom.

Dediščine nadevajo maske raznim obrazom.

Dedno pravo je lahko legitimnost nelegitimnega.

Dediščina ni navadno blago, je tudi ranljivo čustvo, če o njej govori
in jo pridobi pokojnikov brezvestnež.

Pokojnik ne more vstati iz groba, da bi pokazal s prstom vredne in nevredne.

Pomembno je, da si bil do pokojnika takšen, da se ti dediščina ne bo zataknila v grlu!

Brezvestnost je zapik koščice v sluznico!

Če pokojnega sorodnika nisi niti poznal in si po njem dedoval, se vsaj s hvaležnostjo spomni in zmoli za njegovo dušo.

RAZMIŠLJAJMO SKUPAJ!

Pot me vodi, srce ji kaže smer.

Z mestnim jedrom opredeljujemo njegove stavbe, z jedrom človeka pa modre misli, zbrane s celega sveta.

Neenoten narod je kakor razbita vaza, ki razpade na koščke.

Ne glejte skozi okno, trpljenje in spomin sta notri.

Zora jutra se začenja tam, kjer vzhaja pamet.

Zdramitev dneva in zdramitev zavesti imata nekaj skupnega.

Ločeni od zgodovine ustvarjamo probleme svojim otrokom.

Nepravični red sveta temelji na vaši naivnosti in spregledanosti bistvenega.

Neizrečene spremembe vas pogubijo, če jih kujejo vaši gospodarji.

Sadež, v katerega se zajeda črv, ni nikoli več zdrav.

Za črva je jabolko domovina, za tujca tvoja jabolčna pita.

Naj vas pesnični prah ne duši, veliko več prahu povzročajo tuji konji.

Naj vas krvave sablje ne motijo, dokler so zložene v omarah.

Vaš oče ima zlato, vendar vi ne bosti nikoli njegovi dediči.

Dediščina ne spremeni samo tvojega računa, tudi prijatelje.

Lahkomiselnost in predvidljivost nimata kombinatoričnega značaja. Loči ju nezdružljivost.

Drevesa nočejo živeti ob slokem stolpu, ki ni zrasel iz svojih korenin.

Naj vam pred očmi slačijo živa jagnjeta, bodite servilni in jim pridržite posodo za kri.

Kdor prosi sovražnika denar, bo postal njegov suženj.

Premagati in premagan biti ni eno in isto.

Trdnost prepričanja vam prodajajo od zunaj. Popačena resnica vas bo drago stala.

Zdramitev je mejnik, kjer začne raste sedlo razuma.

Kdor se odpove čustveni navezanosti svoji domovini, je brezupni primer sužnja tujcu.

Spremenili smo Nietzschejevega »nadčloveka«, obračunali smo z zbeganim marksizmom, trpimo kapitalizem in njegove krivice. Kaj nam še preostane, razen vil in preproste kmečke pameti!

PREDBOŽIČNE DOMISLICE

Bleščeča predbožična izložba je ogledalo, v katerem lahko uzreš hirajoče bitje ljubezni.

V praznično okrašeni izložbi lahko kupiš vse: kruh, slaščice, mleko, bleščečo ogrlico, parfum in obeske za božično drevo, ne moreš pa kupiti, kar ni naprodaj in je v srcu.

Le glej božično izložbo, a tvoje želje so znotraj tebe!

V božični izložbi je tvoj dvojni obraz.

Vpleti lučke v svoje pričakovanje. Lučke bodo ugasnile in ti boš ostal po Božiču brez svetlobe.

Rakete povzročajo pokanje, dim in svetlobo, a prava luč in božični mir so znotraj človeka.

Po moji ulici diši po cimetu, slišati je kako kričijo in se prepirajo, vrtijo glasno glasbo, zaganjajo avtomobile, nad strehami se vali smog. Kaj bo šele, ko bodo zadnje dni navalili ljudje v trgovine in bodo pokale petarde!

Kljub obupu mnogih revnih, razkroju etične vesti, zloma upanja, vere in ljubezni, ohranjamo globoko v duši božje dete kot merilo našega delovanja.

V možganih mu zorijo jagode grozdja. Praznične hlape je zavohal policaj!

Koliko laboratorijev in inženirjev duš in koliko kurjačev prepira med prazniki je med nami. Poklici, ki ne bodo nikoli izumrli!

Prazniki – raztreseni drobci impulzov ljubezni med peskom puščave, kjer morda požene tudi zelena oaza.

Še vedno imam mrzle ustnice, ki sem jih kot otrok prislonila na okensko steklo, ko sem za Božič leta 1944 čakala, da se vrne oče.

Roka je segla znotraj po božičnem kolaču iz otroštva.

Na ulici so ostale v snegu stopinje Božička, ki mi je pozabil prinesti darilo, ki sem si ga tiho želela.

Žmigovec na avtomobilu mi je dal znak, da bo kmalu novo leto 2009.

ZA REFLEKSIJO …

Slovenija je obdržala svoj dekliški priimek.

Neidentificiran borec je v duhu naroda.

Odsotni smo zaradi prevelike prisotnosti.

Spreminjamo se v razdomačen dom.

Naslikaj človeški pohlep in veliko žejo. Ne bo ti uspelo, ker duh je ločen od telesa.

Skrivnost današnje sporočilnosti je v zavrženem zgodovinskem spominu.

Majhen psiček laja, velik pes te čuva.

Svobodo smo si že priborili. Sedaj jo samo čakamo.

V svobodo se ljudje hočejo pripeljati siti.

Politiki razlagajo sanje ljudstva.

Hočejo nam zmehčati kosti.

Kar ubijejo z jezikom, leži pred nogami.

Nekateri imajo uvožen dar, da prej ugodijo čustvom tujcev kot čustvom lastnega naroda.

Ko bo odšel na svoje posestvo, se bo požvižgal na vse. Zapustil bo namreč stolček in prostore.

Nekateri potrebujejo kremplje na svojih rokah, da si izborijo svojo veličino.

Politika in olimpijske igre imajo nekaj skupnega.

Napil se je iz skupnega korita, to mu še ne daje pravice, da se čuti izjemnega in enkratnega.

Razredno meščansko identiteto so našli v tranzicijski posesti.

O ČLOVEŠKOSTI

Človeškost je pomembna vsebina, ki zbudi nekaj prijetnega in toplega.
Človeškost ima svoje značilne lastnosti, pomeni človeško čutiti, ravnati, po človeško govoriti in spoštovati Boga, v katerega človek veruje.

Človeškost je globina naznačena z vprašanjem biti.

Ustvarjalnost se vedno dogaja na instanci najvišje ravni človeškosti.

Človeškost je trdno jedro vrednot, ki ga nadgrajujejo višje ravni mišljenja in ravnanja.

KRIZA

Kriza je paradoks z obliko žoge.

Prihodnost brez sedanjosti je kriza, ki nam jo povzročajo Patrie, topovi, muškete, arkebuze, teleskopi, očala, ure in rojstne letnice politikov.

Kriza je razlaganje groma za sosednjim hribom s škripanjem koles lastnega voza pri jasnem dnevu.

Kozmetični sindrom komunizma preoblečen v neoliberalistično obleko je kriza velike tradicije.

Kriza je gen socializma, ki povzroča mutacije.

Kriza je kihanje politikov, ki jim je veter napihal cvetni prah v dihala.

Rdeči semaforji bodo ugasnili in zeleni bodo dali znak, da je krize konec.

Kriza je zanesljivo tehtnica, ki stehta vsako kraljestvo in kralja.

Kurtizana, ki se poganja za uspešnimi moškimi in jim pobira denar, povzroči krizo erarja.

Kriza odganja reveže in vleče vkup bogate, da postanejo še bolj bogati.

Kriza izvaža reveže in uvaža drage avtomobile.

Kriza jača hierarhijo čustev, da se imamo vsaki dan bolj za bogate Evropejce.

O LAŽEH

Živimo v dobi pluralizma laži.

Laži so strateška orodja za manipulacijo.

Laži so dogmatično pragmatična orodja.

Čim višje na vrh se človek zavihti, tem večje so njegove laži.

Laži zaslepijo človeka, poganjajo čredni nagon in mobilizirajo agresivnost.

Laži so virusi, ki zastrupljajo izvir čiste vode.

Elite ustvarjajo sužnje z lažmi populističnih obljub.

Monopolizacija resnice prejudicira laži.

Priložnosti delajo tatu, laži puščajo dolge nosove.

Brez medijev bi laži potegnile krajši konec.

Vse stvari morajo imeti svojega lastnika: pravica Boga, laži Hudiča.

Čas terja odločnost v besedah in dejanjih in spretnost v lažeh.

KRNEKI

V brozgi interesov je vedno več blata.

Prevelika blaginja je suicidno naravnana, tajkunska etika je močan stimulator samomorilskih procesov lastne vrste.

Končala se je doba gospodarske svobode in začenja se doba moralne svobode, ki ne dovoljuje več politiki postavljanja zameglenih pravil, ki bi jo ščitila. V takih pogojih je nepokorščina najboljše zdravilo.

Nobene svobode ni mogoče najti v ideologijah, odkriti jo je treba v sebi.

Najzanesljivejši pravni red je notranje strog, ker išče etični in moralni red znotraj posameznika.

Moralni krč neoliberalističnega relativizma so izžejani levičarji uvozili z Vzhoda.

Slovenski poslanci se bodo morali uriti s prebiranjem Grkov, da bodo razumeli bistvo demokracije.

Bojim se, da bosta pomanjkanje znanja in spretnosti ter nepotešena častihlepnost spravljala zvečer v posteljo čedalje več otrok lačnih.

Obstaja več modelov nacionalnega samomora: eden izmed njih je tudi oslabljen samoohranitveni gon ter spoštovanje bolj tuje koristi kot koristi lastnega naroda.

Politik govori, dokler mi bo pasalo, bom pokrival lonec, ko mi ne bo več pasalo, bom pustil, da ga drugi odkrije in se opeče?

Padel je berlinski zid, padale so vlade, a zidu v glavah ni mogoče zrušiti.

Očiščeni teles, so postali čistilci duha.

Zatajevalci masovnih grobov skrbijo za duhovno prenovo naroda. Kakšna ontološka prevara!

Brezbrižnost in brezsmiselnosti so moralno propadanje in razkroj, voda na mlin Kirki, ki spreminja ljudi v svinje.

Stisnjeni v primežu ideologije so pripenjali svoj horizont na zvezdo z ostrimi robovi, ki jim je spuščala kri. Diagnoza: narodova slabokrvnost.

Z avro ovenčani »akademski krjavlji« zgodovine so sestavljali ideološke pismenke narodu, učljivost občudovanja pojava, kako mavrica lahko spreminja barve.

Moralno omrtvičenje omogoča vzpon nemoralnim in pokvarjenim identitetam.

Ignoranca poveličuje ikone s kičastim in razdišanim lovorjem.

Očistkov neizpolnjenosti in egoizmov je na pretek. Kdaj jih bo narod nasitil?

Jaz bi se zavzemala za etično politično izbiro nekontinuitete. Samolustracija starih sil je etično dejanje iz obzirnosti do naroda!

Mnogi imajo dovolj razlogov za karierno politiko, da pristanejo na nove nečednosti.

Ne potrebujemo samo izdelkov, potrebujemo tudi besede.

Spravljanje istih besed in istih govorcev v drugi šotor ne naredi nove knjige.

Ustoličevanje zideologizirane zgodovine pomeni, da se nam je nalepil na roke straniščni papir, ki zahteva milo in redno umivanje rok. Menjava straniščnih kabin nič ne pomaga.

Rusi so izkopali Stalina iz mavzoleja in ga premestili v navaden grob. Naš ideološki fanatizem pa živi kar naprej v mitih. Le spomenik Franceta Prešerna je pomnilnik slovenske identitete in ta bo večen!

Dokler nam razlaščajo življenja, še nismo odkrili kdo smo. Dobo imenujemo krizo, ker nimamo na čem graditi sedanjost prihodnosti otrok, ki jih ni.

Domiselni izum bomo morda odkrili. Ta tiči v sposobnosti odkriti v sebi etičnost in biti za drugega.

Le boleče razlaščevanje bo pripeljalo do zavedanja, da smo narod.

Slovenija ja stvaritev žrtev, ki so omogočile, da je človek postal malenkost.

Vodenje je ostalo arhetip ponovljivosti, čeprav inštrument ne deluje.

Najpomembnejša pričujoča komponenta slovenskega časa je, da ne postane žrtev nove ideologije in narod njena vnovična tragična žrtev.

Brez človeških dodatkov duši bomo ostali v spominu zanamcem le kot okrasje na oblačilu, ki smo si ga privoščili za njihov račun, da bi skrili svoje nagubano in bolno telo njihovim pogledom.

MEDKULTURNI DIALOG

Predrazumetje človekovih pravic sloni na zgodovini lastnega naroda in na potrebi po njegovi duhovni samoohranitvi in preživetju v lastni identiteti.

Človekove pravice da, vendar ne s škilastim in razcepljenim pogledom na individualni etični račun naroda in oceno razmer v svetu.

Recipročnost spada v domeno spoštovanja človekovih pravic. Če druga stran teh ne spoštuje, niso to več pravice, temveč suženjski odnos v imenu ideološkosti tega pojma.

Vi kritizirate izključevanje, jaz vašo izključenost.

Ideološkost človekovih pravic ni poslanstvo zadovoljevanja pravičnosti, temveč potreba po lastnem političnem obstanku njihovega zagovornika, ki podreja duhovno preživetje naroda praktični uporabnosti njegovih lastnih koristi.

Človekove pravice v rokah patološke politike in otopele samozadovoljnosti, izgubijo svoj pomen.

Niso problem človekove pravice dokler se spoštujejo, problem nastane, ko se sprevržejo v denar, nasilje, plenjenje, obešanje in terorizem.

Pogled na sakralno spada v domeno zasebne morale in ni sestavina politične morale in njenega dogmatskega dojemanja in interpretiranja človekovih pravic.

Pogled v prazno ne obvaruje človekove pravice lastnega naroda po ohranitvi, temveč ustvarja pogoje za njihovo kršenje.

Vsak ima pravico do resnice na svojem nastavku, ki mu ni mogoče menjavati orodji po volji politike.

Ne razkrajajte me s svojimi zahtevami in preobiljem vdora v mojo psiho.

Ukinite svoje velike dimenzije bivanja in jaz vas odvezujem napora, da bi se pogovarjali o mojih notranjih mejah.

Narod pričakuje dolgoročno politiko osvoboditve in ne politiko obremenitve in zgolj zaščite kratkoročnih političnih interesov.

Multikultura in množična kultura da, vendar ne uvoz plačane tujerodne ne/kulture z rožnatimi pentljami bogatih daril z vonjem po nafti.

Nočete se usposobiti za poslušanje notranjega glasu drugega, da ne bi oslabeli voha za polaščanje.

Moj pragmatizem in vaš individualizem ni eno in isto. Jaz vas poslušam, vi mene ne. Jaz se hočem z vami soočiti, vi z menoj ne.

IZ MALHE TETE PEHTRE

Pljunil je v roke drugega in mu dal lopato.

Prevedi pojem erotika v populistični jezik.

Diagnosticirali so potrebo po rezu z rdečim švicarskim nožkom Schwyz, domači so skrhani. Asociacija na mlada leta!

Sanadar ima Banjske dvore, prestolnični župan pa Celovške dvore. Preverljivi viri govorijo, da se je preoblekel v Dedka mraza in obiskal Electo.

Gradnja bo lepo umeščena v mesto in zeleno pokrajino. Župan bo prejel prestižno darilo. Šeriatski zakonik! Zamislite si koliko jih bo vozilo avtomobil le z eno roko.

Pridite na letalu bo bogat kulturno zabavni program z baklami in ognjemeti. Okronali bodo cesarja.

Osupljiva Miss socializma na Piramidi: Iča.

Pojdimo na nakupovalno orgijo v Milano! Ne več, ker denarnica sodi v žep naroda. Odslej bo plen plemenskih pohodov Jet Seta zagotovo bolj discipliniran.

Stres globalizacijskega imperializma je dobil pomirila in umestil Nato med kulturne dejavnosti.

Obsojeni so na Nemezine prerokbe.

Levica v žep, desna iz žepa, narodu strunjanske soline!

Misli, da pleza navzgor, pa se sanka navzdol.

Nova sekta: oligarhični kolektivizem!

Zdi se mi, da ni človek, temveč škorenj.

Zadaj blato, spredaj močvirje. Daj mu vrv in ga potegni ven iz recesije.
Vsak izgovor, ki ga pes na repu prinese pride prav.

Čistunski asistent je dobil zasluženo nagrado. Sedaj lahko deli po mili volji osladne in povnanjene nasmeške.

V ladijskem trupu je tranzicijski denar, ki pluje po suhem, da se od teže ne potopi.

Ne glejte odprtino, ki zija pred vami. Glejte sivke!

Pegastemu Dalmatincu so všečne slovenske ptice.

Škoda, da niso otroci cvetja bolj izumiteljski pri polaganju venčkov na glavo kulturi.

Očitno potrebujejo kulturno revolucije bi rekel Mao.

Nikar ne žalujte za kulturo, je izdahnila od naporov pri pisanju in objavljanju blogov.

Borut očitno ve kaj dela. Klin se s klinom izbija.

Ko medkulturni dialog postane imperativ, se ve kdo je mrtev in kdo ostane živ.

Mladi družini hlevček in dete, novodobnemu buržuju pa palačo z rotvajlerjem ali dogo, ki ga bo varovala in olajšala narod v približno desetletni življenjski dobi za približno 45.000 Evrov.

Koliko identitet dobrote! Imamo Miklavža, Božička in Dedka Mraza pa toliko otrok hodi brez večerje spati.

 

PO/PRVOMAJSKE DOMISLICE

Oblast se prerazporeja od delavcev h gospodarjem pokradenega kapitala.

Soparno je, bliža se pomladna nevihta, ki dopušča upanje.

Listamo zgodovino, naprej in nazaj. Povsod naletimo na junake s pokvečenimi nogami in upognjeno hrbtenico.

Prvi maj ni praznik dela, temveč praznik jela pri bogato obloženi mizi izbrancev.

Ljudje še zanetijo kresove, kajti ogenj ne sme ugasniti.

Dioniz je kot titan prevzel pravice, ne pa tudi dolžnosti.

Fizikalna teorija marksizma goji samo velike ribe v ribniku.

Politiki so vzvišeni in obljubljajo tisto, kar bi moral Stvarnik narediti za ljudi. Podeliti bi jim moral izkušnje in pamet.

Če tatovi ostajajo na svobodi, je to slabo znamenje. Pravičnike v keho!

Substanca naroda je precenjena, kadar hočejo biti vsi sami cesarji.

Politiki niso vzrok za zlo temveč zabloda ljudstva.

Revolucionarna aristokracija tokrat spet sega v žepe revnih.

Nikjer ne uspeva bolj rodovitna anarhija, kot na Slovenskem, kjer se slavnostno razglaša za levico in si pospravi v žepe zajeten delež vrednot.

Najpomembnejši patriotski element je Evro, ki mobilizira pozornost množic, ko ponika v slovenskih štiriletkah v žepe posameznikov.

Slike utelešenih izbrancev vidimo na plakatih, po volitvah si ljudstvo kupi obliž in si ga prilepi na oči.

Po Titovi cesti je za 1. maj šel osel na povodcu in razkazoval mimoidočim atribute revolucije, kako so od zmage do zmage poneumljali Slovence v JLA. Kvaziakter vabi vojščake nazaj na gostijo.

Ljudstvo rado zahaja tja, kjer dviga roke.

Vstopamo v novo dobo socialnega darvinizma. Naravni izbor je tvorec novih vrst elit, ki bodo vladale podvrstam.

Levica je znamka ali shematiziran nazor, ki zavzema v glavah ljudi specifično mesto, saj okrepljeni s tem pojmom, padajo kot zrele tepke v košaro gospodarja, srečni, da jih sleče do golega.

»OKOLO NA ČOŠAK«

Vir slepil naroda je mit na Sabotinu, ki zna z enim očesom poškiliti skozi utvare kapitalizma čez odpravljene meje.

Že Hegel je opozoril, da se isti smisel lahko pojavi v različni obleki. Ni pa vedel, da si bo kapitalizem nadel rdečo kravato in da bo ukradel borcem s prapora rdečo zvezdo.

Bogatenje brez dela je praktično premoščanje nasprotja pojmovanj in pojmov socializma.

Ideološko obarvana zgodovina je po svojem izvoru pregrinjalo iz gosjega perja na postelji vrhnjih družbenih razredov liberalnega levega krila.

Pred predsednikom stoji ljudstvo s strahospoštovanjem zaradi trojnega: zaradi višine nad njim, nižine pod njim in reda ob njem.

Indijski mit pripoveduje, kako se je Krišna zaman bojeval s kačo, ki ga je ovijala. Prestolnični župan ga je povabil na obisk in mu pokazal v bližini Smedereva preverjene tehnike o ravnanju s kačo. V Indiji bo zavladal mir. Pri nas pa ne!

Ker v slovenskem pravopisu ni besede lustracija, bi priporočali narodu, da uporabi nadomestno besedo iluminacija.

Hrvaški premier se je zagledal v cvetko polno estrogena, ki ljubi domače gore list.

Slovenci in Judje imajo nekaj skupnega. Če bodo šla pogajanja tako počasi naprej, bodo oboji kmalu brez lastne zemlje.

V prestolnici je izbruhnila urbanistična kolera. Poleg stanovanjskih stolpnic in blokov bodo prebivalci imeli tudi dovolj političnega prostora za svoje dejavnosti. Župan jim bo zgradil slokonogi slovenski Manhattan, podzemne garaže in podzemne sanitarije. Sodobne školjke potegnejo vase ves slastni gnus kapitalizma.

Medtem ko separatisti rohnijo proti premierju, se njihovi voditelji na skrivaj pogajajo s sindikati za obnovitev delavskega samoupravljanja, kjer bo premier spet užival velik ugled pri izpolnjevanju obljub.

 

DOMISLICE O ZLU

Škoda, prvi poljub sem pustila na ideji, ki se je sfižila.

Če hočete preživeti, abstrahirajte scenarij in dopuste zlu, da se znotraj sebe iztroši in izgori. Je tako samomorilsko, da samo sebe požene čez rob. Ko njegovo truplo umira, je že rojen nov samomorilec. Politike se nikoli ne rešite, politikov lahko.

Harpunarji, vaše zabadanje morske pošasti v bližino repa ni uspešno. Ribe smrdijo pri glavi.

Zasledovanje velike ribe je možno tudi na samotnem čolnu (Moby Dick).

Uplenite levitana z vrvmi in verigami in ga razložite z delavskih hrbtov.

Iz motnih mlakuž mi diši po velikih ribah.

Pršice, majhne plesoče zverinice se obešajo na podveznice in lezejo po dlaki zavzgor, da se z mehkimi čeljustmi in nabrušenimi zobmi hranijo z epitelom.

Na mesto da izpopolnjujejo precizne merilce za daljavo, bi bilo boljše, da bi izdelali natančni teleskop, s katerim bi politikom pogledali v dušo.

Politika ne bi smeli po smrti pokopati, temveč bi ga morali izstreliti v transcendenco nazaj v Boga, da bi videl, kaj se je dogajalo na zemlji, med tem ko je pravični kralj po križanju utrujen zaspal.

Naj veter ne odnaša speve ljudstva na gluha ušesa, ki nimajo korenin za sprejemanje skrivnosti iz zemlje in ne sluha za spoznanje vaših src.

POGRUNTAVŠČINE

Polna košara cunj, na deski sedi vlada.

Opozicija je kot hren ob velikonočni šunki.

Bančni sistem je sesalec, ki vleče denar revnim in ga daje tajkunom.

Kapital vlada politiki, politika obubožanim državljanom.

Zgodovina smrdi po vosku za loščenje tal.

Štirikotna ograda, kolhoz in politike noter, da bodo pisali spomine.

Samostojna Slovenija – iluzija! Nima daru za odnose s svojimi ljudmi.

Topoglavost je postala iskano blago.

Cajna ideologij in simbolov, prazen želodec!

Še za nobenega ni bilo tako dobro poskrbljeno, kot za mite, ki so v življenju dobro živeli in živijo še po njem v večnem razkošju.

Politika je pripeljala spet Broza iz Beograda v Slovenijo in zasenčila vse zaslužne Slovence.

Gradijo se slepilni okopi, za katere se bodo skrili domači proizvajalci. Kontinuiteta federalizma na domačem dvorišču. Škoda, da ni Vida Tomšič več živa, da bi se nekateri skupaj veselili zgodovinskega spomina.

Na mesto kruha, ljudem mite in tuje proizvode!

Prestolnica je dodala maršalu lastnost neskončnosti, etiki pa lastnost končnosti.

Kdaj bomo posvojili kapital nezakonskih staršev?

Ljudstvo bolj potrebuje učitelje, kot jih potrebujejo otroci.

Vzpostavljati neko višjo moralo in kulturo je božje delo, pravica in krivica sta le dve plati vrste, ki je ustvarjena po božji podobi.

Načini razmišljanja, izražanja in delovanja so osebna izkaznica učiteljev. Če je učitelj slab, ljudje nikoli ne dozorijo in sadeži nikoli ne mezijo medu. Otroci si mažejo na kruh žolčno pašteto!

Ukinitev Perspektiv je bila usodna za Jožeta Pučnika, ukinitev perspektive pa za narod.

O BARONIH ...

Le zakaj bi medijski hlebec Dela in Večera rezali le zase, če pa smo vsi dediči enotnosti, bratstva in enakosti.
*
Ateist je rekel: »Bog je dober«, poskrbel je, da smo se rešili barona tajkunov, ki ga ni bilo mogoče več obvladovati. Bog je zares dober, da pomaga tudi tistim, ki vanj ne verujejo.
*
Kot studenec je čista politika, ki se zahvali svojemu nekdanjemu članu za vso medijsko podporo in prizadevanja, da je prišla na oblast. Odstopi in odstavitve več povedo o njej, kot o odslovljenemu. Zelo natančno je mogoče izmeriti koristi, kdaj kdo koga rabi in koliko za to da.
*
Pustite ob strani baronske naslove, stranke iz katerih izhajajo, so rodbinske veje, ki štrlijo nad breznom slovenskega gospodarskega obupa.
*
S šampanjcem iz kislega grozdja slovenske bebavosti ne more nihče nazdravljati in se delati, kot da še vedno živi v socializmu na vasi in da mu ploskajo, ker je lep.
*
Politika ima nešteto vmesnih odtenkov, ki bi jim lahko rekli »blef«. Zamižite in stisnite zobe, ko bi hotel kdo od vas lačen sikniti v obraz bogatemu in presitemu, ker od dela prepotena bombažna majica se razdiši, preden pride vonj do vrha, kjer se neponovljivo otožni zaradi »Mure« parfumirajo in meditirajo kot kipi v hramu kitajskih vojščakov.
*
Ko boste drsali po razmočenem terenu, si obrišite blatne oči, da boste vsaj videli, kdo vas je scuzal.
*
Nakodrana usta imajo vsi tisi, ki so si s prefinjenimi manirami napolnili žepe in vsi tisti, ki so se obdali s slavo moči in nam mečejo pesek v oči. Ne verjemite jim, odstavljanje baronov so do potankosti izpiljeni triki. Nihče ni obubožal, razen vas.
*
Nekateri znajo zvijačno nadeti lisice drugemu, ki so namenjene njim, čeprav sta formalno tisti, ki vrečo drži in tisti, ki vrečo polni pred zakonom enaka.
*
V današnji družbi se nam ni treba zamisliti kaj bolj ironičnega, kot je to, da je pivovarski baron postal žrtev stanovskih kolegov, ki hlinijo verodostojni videz.
*
Brez moralnih predsodkov so oblikovalci tranzicije poskrbeli, da so se dodobra naužili dobrot, moči in slave oblasti, da sedaj drug drugemu privoščijo le prdce v izobilju. Državljani, zamašimo si nos!
*
Hlinijo vrline in nazore o pravičnosti, da bi prikrili svoj eksperimentalni pragmatizem in pohlep.
*
Uspel je in kakšen posmeh usode. Odšel je bogat.
*
Pomembno je, da se vsi žalni sprevodi pogrebcev pokopanih podjetij sedaj pomikajo po Titovi cesti. Ti čudni tiči res ne vedo, kaj pomeni norčevanje iz ljudi.

O PREMOŽENJU IN DENARJU…

Premoženje in denar nista kar tako, združujeta in razdvajata, prinašata užitke in nesrečo, nikoli pa ne sreče.
*
V življenju toliko veljaš, kolikor premoženja imaš. Škoda, da nimata srce in razum svoje cene.
*
Življenje je zgodovina iluzij, premoženje pa kolos kamenja, s katerim te obmetavajo in ti povzročajo samo bolečine.
*
Kadar sta v spopadu ljubezen in denar, ni nihče zmagovalec.
*
Način, kako se kdo poteguje za premoženje, izkazuje obris njegovega značaja.
*
Ne čudite se, da je toliko mladih moških in žensk v družbi z ostarelimi damami in gospodi. Nekateri potrebujejo denar, drugi pa potrditev, da so še mladi.
*
Njene ljubezni ne potrebuje kupiti, ker jo že ima. Potrebuje pa kupiti in posedovati ljubezen koga drugega s premoženjem, ki sta ga skupaj z njo ustvarila.
*
Premoženje je igra gospodarjeve mačke z mišjo. Tožbe rušijo hiše, sprave jih nikoli na novo ne sezidajo.
*
V Črni Afriki so ljudje odzunaj črni, pri nas pa je belina odzunaj genetsko dana vsem, tudi izbrancem in posvečencem, odznotraj črnim skopuhom.
*
Skupnost slovenskih moralistov pravi, da se ne smemo čutiti pozabljene v zadnjem kotu Evrope zaradi svoje majhnosti in materialnega uboštva, saj smo nadpovprečno bogati po arheoloških izkopavanjih rudniških rovov. Pridelovanje zdrah pa je prednostna gospodarska naloga, zato je perspektiva po mnenju politikov zanje kar ugodna.

O HUMORJU …

Humor poskrbi, da se smejete stvarem, zaradi katerih ste prej jokali.
*
Disciplinirajte svojo bolečino in se neljubim stvarem nasmejte!
*
Življenje ne prihrani z udarci, zato pustite kožo v garderobni omari in si nadenite oblačilo z veselimi vzorci, da ne boste spreminjali svojega veselega videza v žalost, ko vam bo hudo.
*
Humorno stanje naroda se kaže kot perpetuum mobile kloniranih dvornih norčkov, ki imajo v zamaknjenju neposreden stik z nadnaravnimi silami in duhovi, ki iz onostranstva posmrtno ideološko vodijo svoje ovčice.
*
Humor je pernata kača, ki vas vabi v duhovni pol preseganja bolečine.
*
S humorjem lahko cepite laži z resnico.
*
Če ste postali žrtev hudiča, boste nadležneža spodili s smehom. Ugotovil bo, da je zgrešil tarčo.
*
Kadar vas kdo prizadene iz svojega lastnega užitka, mu z nasmehom povejte, da je obleka tepčka, v katero vas je hotel preobleči, ravno pravšnja zanj.
*
Humor pahne škodoželjneža v območje njegove cinične zavesti.
*
Dotedanja resnica, ki jo spoznanje spremeni v neresnico, se lahko obvlada s humorjem, kadar nastopi človekova sposobnost dojeti stvar drugačno.
*
Humor sesuje in razgradi še tako trdno resnico.
*
Humor je povezovalna moč med ljudmi, ki poskrbi, da konji zaradi rezgetanja enega, ne zbezljajo iz srčne konjušnice.
*
Naivnega in cenenega humorja je toliko, kolikor je ljudi, ki so se mu pripravljeni smejati.
*
Humor je obrambna moč človeka, ki zraste iz razbolelih brazgotin, ki so jih povzročile krivice. Je šarmantna eleganca, sposobnost in dar, ki dominira malodušje in obup.
*
Inteligenten človek lahko svoje mnenje in argumente ubrani tudi s humorjem, pri manj inteligentnem, ki mnenja in argumentov ni dojel, ali se z njimi iz same vztrjane trme ni hotel strinjati, pa se razgrejejo mišice in arogantna ironija, ki ustvari naelektreno ozračje s pridihom superiornega kompleksa, ki a priori ne prenese svoje nevednosti in samozaverovanosti vase. Arogantno povabilo k pogovoru iz oblastne prevzetnosti zavrnite z nasmehom. Komunikacijski krog se vam bo tako posrečeno sklenil, da vam ne bo treba metati boba ob steno.

O DEMOKRACIJI …

Vladajo nam najsposobnejši med pastirji, ki znajo preštevati ovce.
*
Dobri očetje so sinovom dali na pot krampe in vrvi za višinske plezalce.
*
Demokracija se hrani iz svobode vsakega izmed nas, iz naše nemoči.
*
Obsedenost s spominom odvzema demokraciji vitalnost.
*
Demokraciji se razkraja socialno tkivo, zato je presegla rob svoje pomenskosti.
*
Nismo zmožni ustvarjati več novih vrednot, hvalimo se le, da smo demokratični na osnovi vrednot, ki so jih ustvarili predniki.
*
Demokracijo dojemamo le teoretično kot svoboščino na papirju, njeni uresničitvi pa daje vsak izkustveno svoje pravo ime.
*
Demokracija se naredi zmožno vladanja, ne da bi se preizkusila pri ljudeh.
*
Demokracija pužije samo sebe v diktaturi svobode, ko naredi iz svobode nesvobodne posameznike.
*
Demokratična vladavina je absolutni gospodar ciljev in vrednot. Vrednote verbalno ostanejo iste, a dejanski cilji se spreminjajo.
*
Uresničen je končni cilj, da se je totaliteta preoblekla v tuniko družbe in zavladala brez objektivnih kriterijev kot demokracija.
*
Duh je hotel demokracijo izčistiti, a je naletel na hedonistične samovoljneže, ki so se razglasili za nedotakljive.
*
Sodobna demokracije ne odkriva same sebe kot nekaj od starih Aten danega, ampak samo sebe postavlja kot priložnost za sklenitev družbene pogodbe o pravičnosti, ki se ne hrani iz moje svobode in tvojih privilegijev.
*
Zaslepljeni od zmagoslavja in zaverovani v uresničitev svobode, enotnost in bratstva smo večkrat zapeli venček narodnih ali borbenih in verjeli v vrednote. Zvedela sem, da so se nekdanji partijci in njihovi sinovi samo ponorčevali s proletarci.

DOMISLICE TRENUTKA …

Spinoza je postavil tezo: »Religija je metafizika množic, metafizika je religija mislecev.« Za današnji čas bi lahko zapisali »Socialna država je metafizika množic, metafizika socialne države pa je religija politikov.«
*
Politika lovca = politika plena.
Politika plena = Zaplenjeni narod.
*
Takšno kot je zobovje državljanov, takšna je slovenska politika. Odprite usta, aaaaaa!
*
Politika je veda, ki se ukvarja s premočjo interesov bogatih nad revnimi in nemočnimi.
*
Trenutno je politika utopični ideal levice in komična dramaturška mojstrovina za TV gledalce.
*
Prestolnica je personalistični monoteizem hrepenenjskega po maršalatu.
*
Manipulacija, da lačni dajejo vrednostni pomen sitim, se imenuje vzdržna politika.
*
Demoni življenjske in bivanjske sle določajo usodo revežem, dobrohotni bog pa bogatim.
*
Zakaj smo Slovenci še nad pol stoletja po končani vojni še vedno v duhovni državljanski vojni? Zato, ker smo duhovno neoboroženi bojevniki.
*
To kar vidimo, ni preobrazba stvari, okoliščin, ustanov in temeljnih pojmov, temveč svoboda notranje rasti ljudstva, ki se mu ljubi biti ravno toliko, kolikor je.
*
Današnji Slovenec je zgodovinsko modificiran po vzorcu avtomatično delujočega podložnika revoluciji, ki reproducira mit.
*
Z veščino trpnega prenašanja bo po koridorjih Evrope morda zavelo tudi kaj svežega zraka, ki nam bo zapihal kot lahek vetrič.
*
V arhaičnem hajduštvu revolucije se je zgodilo razčlovečenje, ki se ne more počlovečiti.
*
Ideali: Stol, miza, fikus, položaj, denar, moč!
*
Možnosti za sporazum med Slovenijo in Hrvaško o mejnih vprašanjih so odvisne od privlačnosti. Kdor je lepši, ta bo zmagal?

DOMISLICE O POKOJNINAH IN UPOKOJENCIH ...

Korenite državne spremembe zahtevajo odpravo upokojenskega stanu.
*
Država je dobra kot mati, njena želja je, da upokojenci ne bi predolgo trpeli.
*
Zdravstvena zavarovalnica priporoča brezplačno nego težko obolelih starostnikov v domači oskrbi in pitje kamiličnih čajev. Pustite jo, naj se redi!
*
Usoda upokojencev ni več v rokah Boga, temveč v rokah vlade, ki si podaljšuje življenje.
*
Smrt je navadna človekova usoda, ki jo človek ne more nadzirati, lahko jo pa nadzira vlada, da ne prihaja s preveliko zamudo.
*
Po novem je ohranitev odraslosti pri 65. letih mogoče rešiti tudi tako, da jo določi utemeljenost vladnega preživetja.
*
Če je socialna država izrinila smrt v daljno prihodnost, jo sedaj kliče, da ji stabilizacijsko pomaga na pokojninski reformi.
*
Vlada odstranjuje upokojence iz svojega vidnega polja, ker jih ni mogoče pomladiti z infuzijo mladostnih celic. Viagra se pa ob proizvodnem traku ne obnese, obnese se le na višjih ravneh.
*
Alzheimerjeva bolezen in slabljenje imunskega sistema nista toliko prizadela upokojencev, kot sta prizadela državo, ki terja pomoč v hospicu samopomoči.
*
Kje so naše pokojnine, kje so naše pokojnine, kje je naše minulo delo? Tajkuni ga stražijo!
*
Vsak upokojenec ima pravico imeti nadzor nad smrtjo s samoodločbo in država nima pravice, da si jemlje evtanazijo upokojencev v lastno pristojnost. Zmanjševanje že tako bornih pokojnin ni skladno z ustavo in temeljno pravico do življenja.
*
Upokojenci niso steklci cucki, da bi jih preganjali uniformirani mačeradi po veleblagovnicah, medtem ko čreda bizonov nosi na svojih hrbtih njihovo srebrnino.
*
Možgansko mrtvi uzakonjujejo slovo od dela na smrtni postelji.
*
Država ne priznava starosti ljudem in ne svoje lastne.
*
Treba bo določiti zanesljivo metodo za identificiranje bioloških pokazateljev, na podlagi katerih bo ljudstvo ugotovilo prenehanje možganskih funkcij tistih funkcionarjev, ki delajo na pokojninski reformi.
*
Pokojnine bodo očitno izgledale kot polomljene rešetke v zaporih.
*
Kdor misli od popka navzdol drseti po debelih tajkunskih trebuhih in ohraniti samo eno človeško vrsto, drugo pa sleči in pustiti golo, brez hlač, se mu ne piše dobro.
*
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!
*
Namesto, da bi počasi poslušno sledili obljubi "vsakemu 1.000 Evr pokojnine" in jo celo prehiteli, je narod ugotovil, da vlada govori več različnih jezikov v babilonskem stolpu in da ministri, ki si zrejo eden drugemu v obraz, le podžigajo hrepenenje po univerzalnem jeziku, ki se spreminja v zakleto bitje magičnih čarovnij.

 

DOMISLICE O KMETU, TATOVIH, PŠENICI, LJULJKI IN KROMPIRJU

Jasno je, da žetve ne bo, ker sejete ljuljko. Na dan slovesa, boste morali vso ljuljko populiti in odnesti seme s seboj.

Pod lepimi oblekami bi radi zakrili svoje darove, kako si je treba z rokami napolniti žepe, vendar dejstvi, da ste tatovi in da ste ostali brez krompirja, je preveč očitno. Nikar ne skrbite, pri nas tatove izpustijo in še nagradijo, le tatiče zaprejo.

Ker kot štiriperesna deteljica si glede sreče niste v soglasju sami s seboj, si sposodite drobec sreče pri kmetu, ki mu je njiva obrodila krompir.

Slovenski kmet je preoral njivo. Globoko v zemlji je našel koreninice korenčka in skrinjo z zakladom zlata. Vi trdite, da skrinja pripada vam, ker naj bi bila vaša nasledstvena dediščina. Koreninice korenja pa so pridelek, ki pripada kmetu.

Ko so se sodi polnili s solzami, ste polnili balone s svojim votlim smehom.

Kot tehtnica ste razpeti med slo po oblasti in denarjem, nesposobni pa ste stehtati srebro in zlatnino narodovega srca.

Ko ste razprli narodovo bogastvo predse, ste rekli: »To je za nas, vrline so pa za ljudstvo!«

Ko se boste dodobra nasitili, boste druge privedli v lakoto z dolgovi.

Izogibajte se prevelikim užitkom, da ne boste razžalili duha naroda!

Z napihovanjem ne boste mogli doseči neba, nebo lahko dosežete le s sanjami.

Kar ste šibkega prezrli, si zasluži, da postane močno.

Vaš pohlep in narodova razsodnost se bojujeta, zmagati mora dobro!

Vaša ušesa pričakujejo odmev »Da!«, toda tokrat bodo slišala odmev »Ne!«

 

BUKET TRPKIH RESNIC

Soočenja in razhajanja nas lahko okrepijo ali razvrednotijo in ukinjajo.
*
Slovenska vojska je bila pomemben dejavnik v Afganistanu, doma z njo trgujemo in rešujemo epohalne zmote sveta.
*
Logistična analogija nekoč še ni poznala letal in vojščaki so prihajali z bojišč peš. Brezkončne poti so se končale, ne pa tudi večne.
*
Skrivnost uzrtja vzroka prepustite Platonu, ker on je pustil odprta številna vrata, da se lahko vidite v vzvratnem ogledalu.
*
Bitnost dobrega je uzrtje globokih oči, ki imajo izhod na vse morske strani. Sledijo medeni tedni. Eden pride v Had, drugi v nebesa.
*
Debeli posli se posrečijo drugim.
*
Na Obali in Krasu tujci kvačkajo parcele!
*
Nižje sistemske ravni se jezijo, višje sistemske ravni se gostijo in vohajo denar.
*
Naš slogan: suverenost je hierarhično primarna, varovanje človekovih pravic in demokratičnih pravnih standardov je primarno, v kolikor se ne spremenijo v sekundarno.
*
Cerar zadnje časa dobro ravna s svojo pravniško nadarjenostjo.
*
Diagnoza: Ljudstvo potrebuje mavčno podpornico vratu.
*
Potrebujemo klešče za izritje žebljev pribitih na križ.
*
Vaši zobje so sijoči, ljudski nagniti. Komu smrdijo besede? Zdravstvu!
*
Ali nas bodo farmacevtski, zdravniški in sodniški lobiji spravili na beraško palico?
*
Rjuhe doživljajo prostitucijo. Prostitucije ni, ker se prostituirajo že skoraj vsi, ki ležijo na belih rjuhah.
*
Smrad je zaprt v pločevinki sardin.
*
Omet je odpadel, gledalci ne ploskajo več, se držijo za glavo.
*
Kozmonavti odnašajo žrtve cestnega prometa v vesolje in beležijo promile na Marsu , kjer iščejo vodo, ki bi nadomestila vino. Toplo podnebje dopušča ustanovitev kolonije pijancev na Marsu.
*
Koža jim smrdi po plesni od laži, resnica skovika.
*
Od beleža izpod katerega udarja rdeče, še ni kemijskih rezultatov, ker je kemija preveč vulgarna veda.
*
Varuhom ruševin gorijo na grobovih tolste sveče.
*
Zakaj je Slovenija svečarska dežela? Ker proizvodnjo sveč tržno diktirata število grobišč in narodov značaj.
*
Za nedotakljive so izdelali posebni kanape s pozlačeno ograjo, da ne bi kdo dol padel.
*
Nekateri že dolgo niso jedli, ker je kruh zaboden z ostrim pogledom in črnim nohtom.
*
Pisatelj ni več družbena figura, temveč zasebnik psihotik, ki ne razume politične literature.
*
Vpliv, slava in denar bedakom, ljudem pa Avsenikovo in Slakovo veselje do poskočnic.
*
Pri izkazovanju čustev se lahko razstrelite v skladu z novo tradicijo jeznih državljanov in ne skrbeti za posledice, kajti policije ne bo, ker niso pristojni.
*
Arturjevi podplati na kmetiji slavnih so duša naroda.
*
Gledam jih v usta in roke pa ne razumem približnih pomenov, ker samo momljajo in mencajo.
*
Pisarniškim stolom se spahuje greznica. Ko bodo mišice eksplodirale, nas bo zagotovo zalilo.
*
Noben državljan se ni zbudil in zahteval, da ga še enkrat.
*
Ni se vam treba bati, da bi se okužili, kajti oni so sterilni.
*
Število načinov in položajev ni z zakonom predpisano.
*
Strupena zajedavka pohlepa vas bo ovijala še naprej. Srečno!
*
Že voham po brezmejnosti in prostosti dišečo dušo naroda. Krmilni pulti zavesti so v sunkih zavalovali, vendar še točno ne vemo, kam gremo.

O SNEGU IN LEDU

Irskemu pesniku Seamusu Heaneyu je spodrsnilo na nevarnem pločniku, zato je sklenil iti na led z očetovo palico.

Plužimo od smoga črni sneg, da ne bi Bog mislil, da se vozimo po zamazanih cestah.

Nebo pobeli pokrajine, da se razkazujemo s čistočo.

Pod plastjo snega skrivamo iztrebke.

Če vam vreme zagode z ledom in vam spodrsne, vedite da je služabnik manjši kot njegov gospodar.

Ali je vreme razumsko in pravično, ko s snegom ugodi tistemu, ki si smučanje lahko privošči na Krvavcu.

Ni imel stanovanja, zmrznila mu je v snegu kri z belo hostijo v ustih.

Pripisovanje zadostnega razloga za veselje ob sneženju, ne pomeni zadostnega razloga za veselje tistega, ki zmrzuje v nezakurjenem stanovanju.

Led je fenomen, ki ga ne opazujemo samo na vodi, temveč tudi kot zmrzal v duši.

Sneži brez vzroka. Merilo je skrivnost.

Družba zakopana v visokem snegu si zasluži odjuge in otoplitve.

Ko se sneg spremeni v dež, prinese odrešitev, pride pomlad.
 

Uvodna stran  |  Bibliografija  |  Novo objavljeno I.  |  Literarni porton  |  Poezija  |  Proza
Genealogija  |  Galerija  |  Knjiga bralcev  |  Stiki in povezave  |  Slovenska imena mesecev  |  Kotiček za Slovence po svetu  |  Slovenec sem!  |  Raziskovanje nekega primera  |  O smrti   |  Blog I.  |  Današnja misel  |  Luske hibridne samorodnice  |  Aforizmi  |  Poglejte kaj je danes novega!  |  Objavljene vsebine od 1.4.2008 - 31.3.2009