PESEM BREJCEM
Društvu animatorjev Norma 7,
Društvu vinarjev in vinogradnikov Brje,
Turističnemu kulturnemu društvu Sv. Martin
in vsem Brejcem ob 100-letnici
smrti pesnika Simona Gregorčiča)
Poglej, te sončne citre vinogradov,
te biserne broške grozdnih jagod,
te rastline brejskih zelenih ljudi,
ki stojijo v dolgih vrstah,
ko jih hranijo preprosti poljubi sonca
in jih z ljubeznijo obrezujejo in obdelujejo
skrbne vinogradnikove roke.
O grozd, ki nosiš v sebi deviško lepoto,
zazrt v sinjino in poješ hvalnico nebu,
ko med dlanmi dozorevaš
s svojim nasmehom tej rodovitni zemlji,
kjer gnezdijo lastovke, pojó ptice
in Brejke prijazno režejo kruh.
Prisluhni šelestenju jesenskega listja
in vdihni vase vonj sladkega mošta,
ki vre in kipi v sodih kot srca
v prsih mladih vipavskih deklet.
Položi roko na toplo pečeni kostanj
in z drugo roko pobožaj zemljo
in ne pozabi reci: hvala,
ko se oglasi opoldanski zvon na hribu
v cerkvici svetega Martina,
patrona dobre kapljice brejskega vina.
Kakor pahljača cvetoče jesenske rože na vrtu
utripa gibanje, veselje in čas počitka,
ko v novembru presahne narava
in ti položi v shrambo in srce svoje darove.
Dekleta, ki so z brentami v rokah
kakor gizele hitele po kamnitih dvoriščih,
natakajo vino po kleteh in se iskrivo smejijo
s svojimi mladostnimi obličji in privabljajo
mladeniče iz sosednjih vasi na vasovanje.
Ljudje na Brjah so bolj podobni sadežem,
ki skrivajo svoje veselje in zadovoljstvo
zlatega grozda pod rosnimi jesenskimi listi,
in pojó: "Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili!"
Vipavska burja trka na vrata domov in ognjišč,
prevetruje srca in obuja spomin, nosi kvišku listje
z zemlje, semenje in v poezijo naloženo svetlobo.
S pobarvanimi jesenskimi listi ohranja spomin
in sonce razžarja Gregorčičeve besede:
"Mojo srčno kri škropite po doleh in po bregeh."
Duša razširja žile, kjer cvetita bolečina
in spomin na Goriškega slavčka,
ki nikoli ne bo vstal od mrtvih, ker živi
v besedah, napolnjenih z dejstvi in ljubeznijo
pod ogrinjalom prosojnosti še živega spomina.
VINO
Ko stiskate grozdje v vino,
opravite to delo z milino dežja
in toplino sonca,
da bo vino obogateno
tudi z vašo ljubeznijo in slastnejše.
Z vinom zaužijete tudi vonj trpeče zemlje,
premočene z vinogradnikovim znojem.
Nikoli ne poglejte pregloboko v kozarec,
kajti v njem je tudi žalost,
ki lahko postane večja od veselja.
V vsakem kozarcu vina je še nekaj
vinograda, ki še ni dozorel,
zato naj vas pri pitju spremlja
zmernost in zadržanost.
Zemlja je mati in skrbi
za rast in zorenje trte.
Vino pijte po kapljicah tako,
kot so prihajale v telo zemlje kaplje znoja.
Ko boste dojeli vino,
boste dojeli tudi svoje življenje,
ki ne odteka v potokih v reko.
V kapljicah so užitki veselja.
buy abortion pill
abortion pill link buy abortion pill online usa
HVALNICA KLARNICI
mili spev sonca,
klic tvoje trte v višino s priprošnjo,
da dozoriš v zlato kapljico,
ki zasenči vsem zvezdam obraz.
Plahutajoča ptica grozda,
ki te slastno zoblje s kljunom,
s polno lupino sladkosti.
O krasota, naslonjena na dlan
zaljubljenega dekleta,
kraljičina na dvoru svoje
davne genealogije sanj,
sedeča na pričevalnem kamnu
svoje avtohtone rasti nad reko Vipavo.
Umik časa v sedanjost, ki te znova oživlja.
Studenec sladke brejske nesmrtnosti vina,
ki se me dotikaš čez griče z mavrico
nad jato ptic in lastovko, ki se vrača k tebi,
od diha do diha, kot mala pegica
v očesnem sijaju mladenke.
Podprta si z vedami o svojem davnem poreklu,
genetsko čista, slajša od besed onih,
ki te hvalijo, ko te pijejo. Živiš pod isto streho
z žlahtnimi rdečimi vini, ki dozorevajo
v velikih akacijevih sodih. Stopim v klet
in v Cabarnet Sauvignonu vonjam gozdne sadeže,
v Barberi temno murvo. Oh, kakšna omamnost!
Brejka, natoči mi prosim, čašo Tokaja,
daj mi za pokušino Beli Pinot, Chadeonnay,
z Rumenim Muškatom mi posladkaj okus!
Še Rebulo, Rizling, Sivi Ponot, Merlot,
Cabarnet, Suvignon Barbero – Rose
mi vsakega po eno kapljico v čašo natoči!
S Klarnico mi blagoslovi srce!
Občutim pojoče dozorevanje z medenimi
notnimi zapisi v glasu grozda in šepetanju
trtinih listov, ko pri Makovčevih režejo domači
kruh iz peči in ti postrežejo s sirom in orehi.
Pijem v svileni čaši zlatega dragulja,
s kristalnimi usti, v katerih se smejijo
norost in strasti, govorijo plameni besed,
na tisoče svetilk blagoslavlja Brejke in Brejce
in zadržani vonj žlahtnosti po cvetočih poljih
pod cerkvico na hribu svetega Martina.
Ena sama ljubezen!
…je vabilo za mojo pesem, da sem popisala
jagode s stihi in jih porisala s poljubi,
ljubeče v kovnici zlata na brejskih gričih.
klarnica, z vsako jagodo si položila izpit
svoje rodnosti v ritmu zemlje in brejskih duš,
z vsako jagodo si razveselila pogled vinogradnika,
z vsako jagodo si zapisala zemlji zakon svoje čistosti,
z vsako jagodo si se oddolžila znoju Brejk in Brejcev.
O klarnica, slišim davni šepet v Makovčevem hramu,
templju prijateljstva, ljubezni in sožitja vasi!
Premagala si spanec v presnovi iz davnine
z vztrajanjem v starodavnem nihalu diha,
zasidrana v zemljo kot bi bila rojena iz krča ženske,
ki je ob tebi nosila in rojevala otroka,
zaobljubljena velikim načrtom in potovanjem.
klarnica, pije te njegovo veličanstvo Tenno Heika
Akihito na japonskem dovoru.
Slovenska nevestica klarnica o tebi so
že v davnini sanjali Cesar Shöwa Hirohito,
Cesar Taishö Yoshihito, Cesar Meiji Morusuhito
in japonski cesarji iz obdobij Muromachi in Edo.
Odsevajoča v odblesku kapelice na križpotju
starih spominov iz Dobravelj prek Kasul po štreki,
si utelešenje oblaka, vsa zlizana od dežja po obrazu,
z žuborenjem svile spomina, z nihanjem strune
na trtini veji kakor zaobrnitev časa v sledi jagod.
En sam spomin, ena sama ljubezen!
lav dosis naltrexone
ldn online ldn
Z duhovno pisavo polje zarisuje sonce
s pahljačo njegovih žarkov v klasje
in z zrni posejani čas zori pod letečo jato ptic.
Zemlja ima svoj ognjeni zakon rodovitnosti.
Zakon matere in očeta v grozdu in zrnju.
kjer samorastniško zori svetloba v klasju
v mlado zrnje, ki se debeli v pretoku sil rasti.
Zlato žito krasi mak skoz slamnato odejo zemlje
in skozenj se pretaka pesniška govorica ljubezni,
šepetanje z zvoki šumenja valujočega polja
in arhitekturno risanje znamenj neba z lučjo,
ki oznanja praznovanje domačnosti na vasi.
Slavimo dobroto svetega Martina iz Toursa,
ki se Brjam podarja s svojo polovico vojaškega plašča,
stkanega iz sonca, ki ga je okrog leta 350 snel s sebe
in podaril beraču pred mestnimi vrati Samarobriva v Galiji.
Na tisoče drobnih pšeničnih steblc in jagod na grozdu
v vetru in dežju trepeta pred nevihto, ognjem in točo,
a sveti Martin varuje to notranjo držo žita
in žilavost trte, ki opogumlja korenine in plodove,
da zlatijo domišljijo upogibajoče sile in strasti rasti.
Slišim ta notranji odmev radosti polja in vinograda,
to pretakanje lepote, ki se staplja s trenutki žetve in trgatve.
Raztezata se na vse strani in materinsko boža zrnje in jagode.
Zrnje, ki se slači in zori v preludij vzhajajočega kruha
ob kelihu rujnega vina, ki dozori ob sv. Martinu.
Pšenično klasje diha in v vetru valovi s svojimi brati.
Iz vrelca korenin slišim ubrano pesem o kruhu
in vinu. Koliko življenjskih modrosti se je v času molitve
rodilo v njunem medsebojnem odnosu.
Njive in vinogradi krasotnega sveta nad reko Vipavo
pomagajo služiti ljubeznim, ki so se tu naselile
in srkajo vase izgnezdeno sonce s Čavna,
s preseljevanjem življenja v steblca in jagode,
kjer poganja in kali rast na svoj poseben način:
s samotno navdušujočo duhovno molitvijo
o kruhu, vinu in življenju.
Polovica plašča svetega Martina odeva
zelenje pomladnega brsta, druga polovica
pa njegovo veliko skrito srce v cerkvici na hribu,
ki kakor velika veka sonca ščiti Brejke in Brejce
z močjo duha in besedo hvaležnosti za vino in kruh.