Gorečki…
S pesniško zbirko Gorečka sem se poklonila gledališki igralki Emi Starčevi, Kraševki, rojeni v Sežani (06.04.1901 - 03.04.1967). Dolgo sem gojila misel, da si igralka zasluži priznanje. Njen lik mi je ostal v spominu še iz otroških let, ko sem ji kot učenka osnovne šole kmalu po vojni pomagala pri obnovi osnovne šole v Dobravljah pri Ajdovščini.
Varovala sem plemenito zrno spomina na Emo Starc, ki je klilo in vzniknilo v pesniški zbirki Gorečka. Pesmi navdušujejo in razveseljujejo, ker lahko iz drobcev resničnosti o njenem življenju spoznamo izjemno osebnost. Besedilo poezije, posvečene v prvem delu pesniške zbirke Kraševka, se je spletlo in razraslo ob spominu na njeno podobo, ki je nisem pozabila. Želim jo odeti z oblačilom njenega rojstnega kraja, ko začne cveteti in kazati svoje prave barve, ko se Kras odene s teranovim listjem in rujem, ko pokrajina dobi značilne barve topline in iz notranjosti kraškega sveta načrpa tisto pravo kleno rdečino, ki skrivnostno govori o ljubezni.
Bori, hrasti, ruj, brinje, teranova trta, rešeljika, šipek in beli žepek se prepletajo v svoji rasti in na borjaču Emine rojstne hiše v Sežani pri Jakobovih cvete gorečka. Vse živi, valovi, se klanja, ziblje in se upogiba v vetru in kraški burji. Vsa ta drevesa, bujno rastoče rastlinje in cvetenje, ki pripadajo njej, silijo naprej in kvišku tako, kot so vznikli njeni igralski gibi, kretnje, pogledi in besede na velikem odru življenja in prežemali srca občinstva.
Igralka se v tej poeziji poistoveti z rastjo in s semeni, cvetjem in z rastlinjem Krasa in Mediterana ter z vsem, kar je blizu njeni mladosti, do najglobljih plasti njenega bitja. Pesmi jo iščejo v intimnem krogu njenega otroštva in zorenja v karakterno igralko ter se posvečajo iskanju bistva in vrednot. Čutila se je povezano s pramočjo primorske zemlje, z njenimi ljudmi in njihovimi usodami. Posebno je bila čustveno vezana na Vipavsko dolino, kjer je preživela svoje otroštvo in hodila v šolo.
Številne pesmi v pesniški zbirki so radožive, opisujejo mladostne spomine in lepote narave, minevanje, strasti, samoto, ljubezen in hrepenenje vsega življenja, ki ga je živela in odigrala na odru. Pesmi govorijo o soncu, morju, ljubezni, svežini, mladostnih sanjah, iluzijah in malih vsakdanjih, osrečujočih stvareh. S prgiščem spomina se vračajo misli v čas mladosti. V Vizurah je domišljijski svet prihodnosti, ki ga je morda sanjala in slutila.
Pesniška zbirka vodi bralca v omamni svet domišljije in doživljanje lepih trenutkov, hkrati pa ga tudi spodbudi, da razmišlja. Ema Starčeva je bila zavezana domovini in se je proti krivicam vedno borila.
Zbirka odklepa igralkino neiztrohnjeno skrivnostno in plemenito srce, ki dogoreva v našem spominu na njen osebnostni lik in njeno igro, povezano z duhovnim ozračjem tega časa. Močan vpliv na dovršenost v gledaliških vlogah je imela ljubezen do domovine; opazovala je ljudske značaje in si nabirala obraze in vzore iz svojega naroda.
Vesela sem, da sem se s pesmimi, ki so zrasle iz srca, poklonila njenemu spominu.
Tatjana Malec
PESNIŠKA ZBIRKA GOREČKA JE RAZDELJA NA POGLAVJA:
POSVETILO
KRAŠEVKA
SONČNE PESMI
PESMI IZ ŠKOLJKE
OKUS PO LJUBEZNI
NEIZREKLJIVO
ZAVEZANA DOMOVINI
PRGIŠČE SPOMINA
VIZURE
IGRALKINA ŽIVLJENJSKA IN UMETNIŠKA POT
KATALOŽNI ZAPIS:
Pesniška zbirka Gorečka
Tatjana Malec
Lektorirala
Ivica Eller
Oblikoval
Zvest Apollonio, akademski slikar
Samozaložba Tatjana Malec
Natisnila
Tiskarna PiGraf, d.o.o. Izola
CIP – kataložni zapis o pesniški zbirki Gorečka
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-1
MALEC, Tatjana
Gorečka/Tatjana Malec - Koper - Capodistria
Samozaložba, 2007
ISBN 978-961-245-280-3
232144640