ROD MOJEGA DEDA JOŽEFA GAŠPERČIČA
Rod po dedovi materi Magdaleni Jug in odraščanje mojega deda
Gl. Rodoslovje na: http://www.rtvslo.si/blog/tatjana-malec/priimek-jug/34736
Dedova mati je Magdalena Jug iz Žabjega Kraja v Solkanu (po domače Lenčeva). V prvi svetovni vojni je bilo uničenega veliko cerkvenih knjig, zato je raziskovanje rodbine otežkočeno.
Potomce rodbinske veje Jug zaznamujejo vztrajnost, človeškost, delavnost in druge vrline pokončnih in sposobnih mož, ki so se izkazali v posameznih zgodovinskih obdobjih in družbenih razmerah. Nekateri od teh so:
Najstarejši znani predniki Jug iz Solkana
* Štefan Jug (04.04.1635 – 28.8.1700), premisarij v Solkanu
* Štefan Jug (+ 23.02.1687), začel je službovati kot solkanski premisarij 1684. leta
* Blaž Jug (*1688), solkanski kaplan
* Andrej Jug (*1778, posvečen 12. 09.1802, + 27.02.1840, Dobra vas, Koroška
* Anton Jug (*16.01.1836), redovnik, Franičiškanski brat, tretjerednik
* Alfred Jug (*20.12.1909 - 10.2.2008), sin Jožefa Juga, ki je imel v Solkanu trovino z živili, (zdaj IX. Korpus 61) in matere Lucije Perko iz Podgore, redovnik večne zaobljube pri Selezjancih 1935 v Torinu, mašniško posvečenje 05.07.1936, Torino, nova maša 12.07.1936 Solkan.
* Tomaž Jug (1841-1927), solkanski nadučitelj, pevovodja, vodja solkanske čitalnice, vodja športnega društva »Sokol«, ustanovitelj solkanskega vrtca in ustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Solkanu
(1897 – 1941)
* Dr. Rihard Jug (26.01.1875 – 04.04.1949, sin Tomaža Juga, pesnik in publicist, utemeljitelj urologije ter bolezni prostate in ledvične TBC na Slovenskem, velikan učenosti in kulture, sorodnik po dedovi materi Magdaleni Jug;
*Dr. Klement Jug (19.11.1898 – 11. 08.1924), sin Antona Juga in Karoline Poberaj, filozof, pesnik, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike, biramanski boter mojega očeta Ivana Gašperčiča, bratranec mojega deda Jožefa Gašperčiča po materi Magdaleni Jug;
* Klement Vuga, dipl. inženir strojništva, raziskovalec, konstruktor dvokolesnih vozil v Tomosovem inštitutu, sin matere Antonije Jug (07.06.1896 – 08.02.1952);
* Iz Jugove družine izhaja tudi znameniti konstruktor cest in mostov v Italiji, vendar mi njegovo ime ni znano.
Iz Jugove hiše v Solkanu (po domače Lenčeve) izhaja moja prababica Magdalena Jug, ki je pokopana v Solkanu, mati od mojega deda Jožefa Gašpečiča (1.9.1863 – 16.7.1947). Anton Jug je oče od Dr. Klementa Juga (19.11.1898 – 11. 08.1924). O Antonu (Tončetu) Jugu, očetu od Magdalene Jug in Antonu Jugu ml. vemo le, da je bil lesni trgovec v Argentini. Družina Jugovih v Žabjem kraju, iz katere izhaja prababica Magdalena Jug, je bila stara trgovska družina. Brat od Klementa Juga, Tonče Jug (17.1.1897 -14.4.1981), je bil znani trgovec, s katerim je moj ded Jožef Gašperčič sorodstveno prijateljeval tako kot s Klementom Jugom. S Tončetom Jugom, trgovcem in pozneje komercialistom se zaključuje veja trgovcev Jug v Žabjem Kraju.
JUG
Jug Simon (1766 - + ?), poročen z Marijo Kanceler:
- Sin Jug Lovrenc ( 10.8.1791- ?)
Jug Lovrenc (10.8.1791 - ?), poročen z Marjano Belingar
Otroci:
- Jug Anton ( ? - 1916), lesni trgovec v Argentini
- hči ? poročena z Veliščekom, imela sta sina Dorčeta Velišček, Gorica, poročen z Ivanko (sedaj ima sin trgovino z vodoinštalaterskim materialom tik za solkanskim blokom na desno proti Gorici)
- Magdalena (* 2.5.1830 + ?)
Jug Anton (? – 1916), poročen s Karolino Poberaj
Otroci:
- Klement Jug (19.11.1898 – 11. 08.1924),
- Tonče Jug (17.1.1897 -14.4.1981)
- Antonija (7.6.1896 – 8.2.1952), poročena Vuga (sinovi Klement Vuga, Danči)
- ? (Jožef Gašperčič je imel bratranca, ki je bil poročen z babico Marijo, sosedo (Gomiščekovo?)
Magdalena Jug (2.5.1830 - ?) se je 19.7.1863 poročila z Bartolomejem (Jernejem) Gašperčič (*17.8.1839 - ?)
- sin Gašperčič Jožef (* 1.9.1963 – + 16.7.1947)
- sin Gašperčič Blaž (*24.1.1866 – okoli leta 1940)
Gašperčič Blaž (*21.1.1866 – okoli leta 1940)
Otrok:
Sin Viljem (* ? - ?. 4. 1986)
Jožef Gašperčič (1.9.1863 – 16.7.1947), poročen z Marjuto Grosar (30.5.1871 – 11.4.1933)
Otrok:
- Ivan Gašperčič (21.3.1913 – 6.9.1969) od dvojčkov (drugi je umrl)
Ivan Gašperčič (21.3.1913 – 6.9.1969) poročen 8. marca 1934 v Sv. Križu na Vipavskem s Hermino Breščak (19.9.1915 – 4.7.2001)
Otrok: Tatjana Gašperčič (*2.6.1936)
Tatjana Gašperčič, poročena 17.5.1957 z Malec Matijo (5.3.1933 – 25.2.2005)
Otrok:
Bogdan Malec (*17.7.1957 v Solkanu)
Bogdan Malec (*17.7.1957), poročen (14.11.1989) z Luano Pavlič (*11.7.1967)
Otroka:
Jan Malec (10.9.1991)
Antonija Malec (14.10.1994)
V Kopru se nadaljuje rodbina Jug po Antoniji Jug (7.6.1896 – 8.2.1952), poročeni Vuga. Za nadaljnjo družinsko vejo Vuga je izdelano drevo življenja (podatki Anica Vuga, Koper), v Ljubljani pa po Tončetovih dveh hčerah Klemente in Tilke in njunih družinah.
Genetska zanimivost: v rodbini Jug se večkrat pojavljajo dvojčki. Moj oče je od dvojčkov, vendar drugi otrok ni priživel.
Na sliki: Jožef Gašperčič
Ded Jožef Gašperčič (1.9.1863 – 16.7.1947) je bil po poklicu mizarski mojster. V svoji delavnici je imel v uku po 17 »garzonov« - vajencev. Izdeloval je pohištvo, ki se je izvažalo tudi v tujino. Svojega poklica se je izučil v Jugovi hiši. Delal je skupaj z Antonom Jugom, očetom od Klementa Juga v Žabjem Kraju v Solkanu (pri Lenčevih).
Ded Jožef Gašperčič je bil v Solkanu predsednik nadzornega odbora mizarske zadruge, ki je imela dve tovarni, 30 delavnic s približno 300 mizarji v Solkanu (vir: Solkanski zbornik 1001, stran 266).
Poročil se je z Marjuto Grosar. V prvi svetovni vojni rojeni otroci so jima umrli zaradi bolezni, ki so tedaj razsajale. Živ je ostal samo moj oče Ivan, ki je bil od dvojčkov. Drugi otrok ni preživel.
Med prvo svetovno vojno je ded opravljal poklic mizarja v Mariboru, kjer je družina živela v izgnanstvu. Tu si je privarčeval tudi denar, ki ga je uporabil pri obnovi in dozidavi hiše v Solkanu na Svetogorski ulici št. 258. Ulica se je po drugi vojni preimenovala v Ulico IX. Korpusa št. 55.
Ko se je družina vrnila iz Maribora v skoraj do tal porušeni Solkan, sta z babico Marjuto Grosar začela obnavljati in graditi hišo. Ker je primanjkovalo gradbenega materiala, so si ljudje pomagali z nabiranjem železa, ki ga je bilo povsod polno po prvi vojni. Tudi ded ga je nabiral za vgraditev v hišo in pri tem je eksplodirala granata in ga ranila v nogo. Ded je postal trajni invalid. Vse življenje je nosil v nogi kos granate. Hodil je težko, s palico. Babica Marjuta Grosar je po vojni odprla trafiko (opalto) in nato še trgovino s kolonialnim blagom in jestvinami.
Na sliki nonotov brat Balaž Gašperčič (24.1.1866 - okoli leta 1940)
Na sliki: Nono Jožef Gašperčič, sin Ivo in nona Marjuta Grosar.
Na sliki moj oče, Ivo Gašperčič(*1913), peti v zadnji vrsti iz leve proti desni, v beli mornarski obleki, slika o solkanskih prvošolcih je najverjetneje nastala okoli leta 1920
Referenčna datoteka s priimkom Jug napotuje na zaključek, da ni nobenega priimka starejšega od Štefana Juga (04.04.1635 – 28.8.1700), premisarija v Solkanu, solkanskemu priimku Jug sledita Jug Margeretha ~1660 - HAWLINA in Jug Sebastijan 1670 - PREGEL, kar naj bi potrjevalo domnevo, da se je priimek Jug prvi pojavil v Solkanu in se od tam razširil na ostale predele Slovenije. V grobu v Solkanu, kjer leži mati od mojega deda Jožefa Gašperčiča (1.9.1863 - 16.7.1947) Magdalena Jug, leži tudi njen sin Blaž (* 1866) in Andrej Jug (*1778, posvečen 12. 09.1802, + 27.02.1840, Dobra vas, Koroška. Andrej Jug naj bi spadal k solkanski rodbini Jug.
Referenčna lista priimkov Jug kaže, da je najstarejši priimek Jug iz Solkana, 1635. leta:
Jug _____ Doblar 11 BENEDEJČIČ
Jug Albina ____ HAWLINA
____ HAWLINA
Jug Alojzija 26 MAY 1859 Litija 10 PREGEL
Jug Amalija ~1885 Solkan HAWLINA
Jug Amalija Solkan, Slovenia, Austria POLJANEC
Jug Ambrož Ljubljana HAWLINA
Jug Ambrož Prepuž COF
Jug Ambrož Prepuž HAWLINA
Jug Ana STANEZICE 27C, SLO KAJZER
Jug Ana Stanežiče 27c HAWLINA
Jug Ana Stenežiče 27c STURM
Jug Ana Stenežiče 27c ZORE
Jug Ana ~ 1853 PRAH
Jug Ana 1810 Grbin 23, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Ana 27 SEP 1861 Litija 10 PREGEL
Jug Anamarija PRAH
Jug Anton 16 DEC 1851 Litija 10 PREGEL
Jug Anton 1760 PREGEL
Jug Anton 1775 PREGEL
Jug Anton 1789 Šmartno pri Litiji, Litija 29 PREGEL
Jug Anton 1800 Litija 49 PREGEL
Jug Anton 1823 Litija 10 PREGEL
Jug Antonija Slabe 11.1.1902 Ivanje selo 19 PRAH
Jug Antonija 21.11.1871 ____ BAH
Jug Avgust 27 JUL 1880 PREGEL
Jug Barbara CE PRAH
Jug Barbara Kranj COF
Jug Barbara Kranj HAWLINA
Jug Bernarda ____ HAWLINA
Jug Bernarda ____ OMAN
Jug Blaž PRAH
Jug Boža ŽITKO
Jug Božidar Volčanski ruti HAWLINA
Jug Brigita PRAH
Jug Darija (Brljavec) KOBAL
Jug Daša CE PRAH
Jug Dragica PRAH
Jug Drago PRAH
Jug Dušan PRAH
Jug Dušan CE PRAH
Jug Fran~i{ka 05.03.1879. Vir{{tanj BAH
Jug Franc BAH
Jug Franc BENEDEJČIČ
Jug Franc Kozaršë 4 BENEDEJČIČ
Jug Franc 15 MAR 1846 Litija 10 PREGEL
Jug Franc 27 NOV 1819 Šmartno pri Litiji, Ravne 10 PREGEL
Jug Franci KOBAL
Jug Franďška 1824 Litija 49 PREGEL
Jug Franďška 31 JAN 1863 Litija 10 PREGEL
Jug Ignac ŠENTJUR PRAH
Jug Irena Düsseldorf HAWLINA
Jug Irena POB PRAH
Jug Ivan Slabe 10.12.1898 Ivanje selo 19 PRAH
Jug Ivan 24.03.1880 Trst HAWLINA
Jug Jakob Kranj COF
Jug Jakob Kranj HAWLINA
Jug Jakob 1770 Ustje 12 PREGEL
Jug Janez Evangelist Ivanje selo 32 PRAH
Jug Janez BAH
Jug Janez PRAH
Jug Janez Gostinca BAH
Jug Janez Ljubljana MORATO
Jug Janika PRAH
Jug Janja BAH
Jug Jelka BAH
Jug Jera 1780 Cerovec 12, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Jera 1786 Šmartno pri Litiji, Stari Malin 28 PREGEL
Jug Jožef 1840 Breg 14, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Jožefa 16 MAR 1884 Voński Rut BENEDEJČIČ
Jug Jožica ČEKADA
Jug Jožica PRAH
Jug Julijana Marija Ivan PRAH
Jug Jurij Slavko Ivanje selo 13 PRAH
Jug Jurij Unec 56 inq PRAH
Jug Jurij 23.4.1868 Žabljek 19 Laporje PRAH
Jug Juroslav Slavko MORATO
Jug Juroslav Ivanjeselo MORATO
Jug Karin Voje Ljubljana PREGEL
Jug Karin Düsseldorf HAWLINA
Jug Katarina Čiginj 35 BENEDEJČIČ
Jug Katarina Kranj HAWLINA
Jug Katarina 1815 Breg 8, Litija PREGEL
Jug Katarina 24 APR 1855 Litija 10 PREGEL
Jug Katja SLEKOVEC
Jug Klemen Koper, Malija MORATO
Jug Kristina Kranj COF
Jug Lidija MORATO
Jug Lidija PRAH
JUG Living GASPIRC
JUG Living ZLEBNIK
Jug Ljudmila 11.9.1904 PRAH
Jug Majda ____ HAWLINA
Jug Maksimiljan PRAH
Jug Maksimiljan Ivanje selo 12 PRAH
Jug Maksimiljan LJB ČEKADA
Jug Maksimiljan LJB PRAH
Jug Margaretha ~1660 ____ HAWLINA
Jug Marija Elizabeta Žalec PREGEL
Jug Marija Juch Jugovk PREGEL
Jug Marija Doblar 22 BENEDEJČIČ
Jug Marija 1760 Šmartno pri Litiji, Litija 26 PREGEL
Jug Marija 1780 PREGEL
Jug Marija 1780 Gradiše 6, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Marija 1780 Zagorica 13, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Marija 1790 Velika Štanga 50 PREGEL
Jug Marija 1795 Ustje 12 PREGEL
Jug Marija 1859 Breg 08, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Marija 27 OCT 1819 Šmartno pri Litiji, Skubë 28 PREGEL
Jug Marija 4 SEP 1847 Litija 10 PREGEL
Jug Marjan PRAH
Jug Marta BAH
Jug Martin NOVO MESTO KOBAL
Jug Martin 1790 Breg 8, Litija PREGEL
Jug Martin 1812 Breg 09, Litija PREGEL
Jug Martin 1846 Breg 19, Šmartno pri Litiji PREGEL
Jug Matevž SILA
Jug Matevž 1790 Šmartno pri Litiji, Skubë 28 PREGEL
Jug Mihael ~1900 Šmarje pri Jelšah KUHAR
Jug Mitja Kranj SILA
Jug Nevenka PRAH
Jug Neza STANEZICE 27, SLO KAJZER
Jug Neza Stanežiče 27 ZORE
Jug Neža GOŠNIK
Jug Neža Stanežiče 27 HAWLINA
Jug Neža Stanežiče 27 STURM
Jug Neža 1830 PREGEL
Jug Olga 24 FEB 1882 PREGEL
Jug Pavel 4 FEB 1857 Litija 10 PREGEL
Jug Polona PRAH
Jug Renata Trst HAWLINA
Jug Rihard Sisi Ljubljana HAWLINA
Jug Rihard ~1890 ____ HAWLINA
Jug Robert KAJZER
Jug Robert ZORE
Jug Robert ____ HAWLINA
Jug Robert ____ STURM
Jug Robert Ljubljana PREGEL
Jug Rudolf Trst HAWLINA
Jug Sebastijan 1670 PREGEL
Jug Simon Ljubljana COF
Jug Simon Ljubljana HAWLINA
Jug Stanislav Milan POB PRAH
Jug Terezija Kozaršče 1 BENEDEJČIČ
Jug Tomi ŠEMPETER PRI GORICI KOBAL
Jug Uršula Dramlje PRAH
Jug Uršula 23 OCT 1852 PREGEL
Jug Vladislav POB PRAH
Jug Vlasta Jesenice GOŠNIK
Juga Ana 1790 Šentrupert na Dolenjskem
Statistični podatki govorijo, da je v Sloveniji danes 1.480 oseb s priimkom Jug.
Izseljenci:
Jug Family Tree
• Frank Jug (1886 - 1967) New Kensington, Westmoreland County, PA (Pennsylvania), 15068
• Fred Jug (1920 - 1984) New Kensington, Westmoreland County, PA (Pennsylvania), 15068
• Alga Jug (1930 - 2007) Slinger, Washington County, WI (Wisconsin), 53086
• Albina Jug (1899 - 1983) Europe
• Albert Jug (1896 - 1974) Europe
• Alois Jug (1926 - 2006) Auburn, Placer County, CA (California), 95602
• Italo Jug (1889 - 1976) Deer Park, Suffolk County, NY (New York), 11729
• Edward Jug (1887 - 1963) Ohio,
• Martin Jug (1885 - 1972) Milwaukee, Milwaukee County, Wisconsin (Wisconsin), 53204
• Albert Jug (1926 - 1986) West Bend, Washington County, Wisconsin (Wisconsin), 53095
• Martha Jug (1903 - 1985) Deer Park, Suffolk County, NY (New York), 11729
• Verna Jug (1921 - 1998) New Kensington, Westmoreland County, PA (Pennsylvania), 15068
• Frances Jug (1901 - 1985) Milwaukee, Milwaukee County, Wisconsin (Wisconsin), 53204
• Alex Jug (1895 - 1982) Deer Park, Suffolk County, NY (New York), 11729
• Frank Jug (1918 - 1974)
• Maria Jug (1894 - 1966) Niagara Falls, Niagara County, NY (New York), 14304
• Anton Jug (1932 - 1983) Brockport, Monroe County, NY (New York), 14420
• John Jug (1894 - 1969) Zeigler, Franklin County, Illinois (Illinois), 62999
• Beth R Jug (1963 - 2004) Woodridge, Du Page County, IL (Illinois), 60517
DR. KLEMENT JUG (19.11.1898 – 11.8.1924)
Dr. Klement Jug je bil po prvi svetovni vojni eden od predvoditeljev slovenskega alpinizma in alpinist - filozof, ki je utemeljil t.i. samohodništvo. V kratkem času je postal eden vodilnih alpinistov in je v slovenskih Alpah preplezal ogromno prvenstvenih smeri. O svojih vzponih je pisal tudi v planinskem vestniku ter tako poskušal navdušiti mladino nad govorništvom.
Poleg alpinizma ga je navduševala filozofija in mnogi ga smatrajo kot enega naših najvidnejših »ničejancev«, čeprav za njim ni ostalo veliko pisanih filozofskih del. Z enajstimi leti se je vpisal na gimnazijo, leta 1923 je že doktoriral iz filozofije in postal prvi asistent dr. Franceta Vebra na oddelku za filozofijo na ljubljanski Filozovski fakulteti. Za Klementa Juga velja, da je večino svojih filozofskih nazorov konkretno udejanjil v svojem življenju, predvsem preko alpinističnih vzponov. Njegova glavna filozofska postulata sta volja in etika, s katerima se je lotil alpinizma in v slabih treh letih opravil do tedaj nepredstavljive vzpone. V svojem času so ga zaradi pogosto radikalne alpinistične miselnosti smatrali za suicideža. Tudi njegov padec in smrt v Triglavski severni steni je še danes pogosta tema razprav, saj mnogi menijo, da je Klement zaradi neuslišane ljubezni takrat sotoril samomor. Po njem se danes imenuje planinski dom v Lepeni, sam pa velja za enega največjih slovenskih alpinistov. O njegovem življenju govori med drugim Jančarjeva drama Klementov padec.
Dr. Klement Jug
Citati:
»Zato ne gre obsojati težko turistiko, ker nam ravno ona vzgaja ljudi z močno voljo. In taki so nam potrebnejši kakor povprečneži, ki jih je vedno dovolj. Žrtve, ki so pri tem skoro neizogibne, se človeštvu bogato poplačajo z ljudmi, ki ne padejo. Bahači niso nikoli rekordolovci, ker njih stremljenje se uteši že z bahanjem. Pravi trmasti rekordolovec pa uteši svoje stremljenje le z z dejanjem.« (Planinski vestnik, 1923)
»Z zadoščenjem pa ugotavljam, da me niti ta nezgoda ni spravila toliko iz ravnotežja, da bi pozabil izrabiti ugodno priložnost za opazovanja zanimivih psiholoških procesov. Psihološki problemi so zame najbolj privlačni. Ko sem prišel k zavesti, ni bila moja prva skrb, kako se rešim iz pasti, marveč ta, da doženem, kako so se v meni razvijali doživljaji. In ker se mi je posrečilo najti pri tem rešitev nekega dušeslovnega problema, me je to tako razveselilo, da sem na mah pozabil, kje sem, in sem skušal zavriskati...« (Na Jalovec)»Na delo, ker močnejši je poklican, da vlada!«
Poročna slika Klementovih staršev, Karoline, rojene Poberaj, trgovke, in očeta, Antona Juga, mizarja, iz začetka 1890-ih let.
ROD GAŠPERČIČ IZ FAMELJ
Rod po pradedu Jerneju - Bartolomeju Gašperčič
Moj ded Jožef Gašperčič (1.9.1863 – 16.7.1947) je sin Jerneja Bartolomeja Gašperčič iz Famelj, ki je spadala v Premsko faro.
Praded iz Soldatove hiše Jernej (v župnijski knjigi vpisan kot Bartholomej) Gašperčič je bil kot mladenič vpoklican in mobiliziran v vojsko ter se je bojeval nad trideset na strani Avstrije, pod katero so spadali naši kraji, in sicer v Pruskih vojnah. Vrnil se je po tolikih letih in se pripeljal s kočijo v Gorico ter vprašal neko staro žensko, če je tukaj Solkan. Ženica je povedala mojemu dedu, da je imel moj praded na prsih pripeta vojaška odlikovanja. Sinova Jožef (roj. 1863) - moj ded in njegov brat Blaž (roj. 1866) ga sploh nista poznala, saj se vsa leta sploh ni mogel javiti s fronte, verjetno tudi iz ujetništva, in povedati družini, da je živ. Sinova nista želela imeti stikov z s svojim očetom, saj ga še poznala nista.
Starost je praded Bartholomej preživel osamljen v hišici v Famljah, ki si jo je postavil na zemljišču, ki so mu ga podarili sorodniki Kraljevi (sedaj stoji na tem mestu sodobna hiša in gospodarsko poslopje sorodstva mojih daljnjih prednikov). Moj praded se je odtujil od žene in obeh sinov, ki sta se izučila poklicev in si ustvarila družini, in je v Famljah živel sam do smrti. Ustno izročilo govori, da je večkrat vrgel "rekelc" čez ramo in prespal noč pod hruško, pod milim nebom, kot je bil navajen iz vojske. Bil je zamišljen, saj mu življenje zares ni bilo naklonjeno. To ali podobno usodo je doživelo nešteto naših mladeničev, ki so jih vpoklicali v vojsko. Domnevam, da se po domače reče hiši pri Soldatovih zato, ker so v tistih starih časih novačili in tudi vpoklicali mladeniče iz te družine v vojsko (k soldatom), da so se bojevali širom po Evropi.
V spomin nanj sem napisala tudi pesem
MOJ PRADED SOLDAT
Moj praded je bil trideset let na fronti soldat.
Bil je iz Soldatove hiše v Famljah.
Določen za vojaka Avstrijskega cesarstva.
Prusija je zmagala 1866. leta.
Trideset let ni videl svojih sinov.
V snegu mu je zamrznil spomin.
Vonj zraka je dišal po topovskih šrapnelih,
eksplozivu in po sodih smodnika.
Živel je zaskrbljen za svojo družino.
Spal je pod zelenimi zmaji
in razžarjenim nebom.
Iz zelenih strešnikov je bil njegov krov.
Kako razkošno zelena in bela
so bila drevesa pod nebom polnim zlatnikov.
Stal je kot vkopan sredi pokošenih travnikov,
na katerih so ležali mrtvi vojaki s številkami.
Pokopaval jih je, nebo je pomodrelo,
gore so se odselile in nebo je imelo
okna na stežaj odprta, sijala je mesečina.
Bil je dolga leta ujetnik v tujih deželah.
Na Nemškem so ga imenovali Bartholomei,
na čutarici je imel napisano Jernej.
Že skoraj polovico življenja je zapravil,
ko se je s kočijo in odlikovanji na prsih
vrnil domov. Nihče ga ni več poznal.
Nobenega sočutja in spomina ni bil deležen.
Uboga stari praded, živel je sam in zapuščen.
Ko se je zmračilo, je vzel rekelc
in si ga ogrnil čez ramo. Tako pravi izročilo.
Hodil je spat pod veliko brkinsko hruško.
Sprehajal se je ob reki Reki in razmišljal
o svoji usodi, o družini cele noči.
Pokopan je pri Devici Mariji.
Le kdo bi se ga spomnil, če ne jaz.
Nisem ga poznala. Pozneje sem raziskovala.
Davnega 1863. leta se je rodil moj ded.
V starih prašnih rokopisih na kašči
živijo predniki svoje neumrljivo življenje.
Brez vzroka in učinka sem danes tu,
učim se živeti v skladu z zakonom izkušnje.
V obdobju, ko sta se mojemu dedu Jerneju rodila oziroma odrašala dva sinova - moj ded Jožef in Blaž, so se vršile bitke avstrijsko - pruske vojne in na te bitke je moral tudi moj praded, ki je bil vpoklican v vojsko. Dopuščam možnost, da je bil moj praded, ki se ni javil družini nad 30 let tudi dolga leta v ujetništvu in da so mu po vrnitvi domov podelili vsa tista odlikovanja, o katerih je govorila starjša ženska iz Solkana.
Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Albert Habsburški in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini.
Bitka za Jičín je bila bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 29. junija 1866 pri Jičínu med združeno avstrijsko-saško vojsko in prusko vojsko. Slednja je pod poveljstvom Helmutha von Moltkeja zmagala. Bitka za Trutnov je bila druga pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 27. junija 1866 med vojskama Avstrijskega cesarstva in Prusije. Avstrijska vojska je zmagala, a za ceno velikih izgub. Bitka je bila neodločena kljub taktični zmagi Avstrije, ki pa je morala prositi za mir, saj jo je premagala pruska vojska, zaveznica Italije, v Nemčiji.
Rodoslovec dr. Josef Jerko z Dunaja je našel v Vojaškem muzeju na Dunaju določene indice, ki kažejo na to, da naj bi bil praded Jernej Gašperčič borec v avstrijsko – pruski vojski. V avstrijskem vojaškem arhivu je zapisano ime Bartholomej Gašperčič.
Iz župnijske knjige pa izhaja, da je bilo v družini več moških potomcev. Iz starih dokumentov K.K. Bezirkgericht Senosetsch (Senožeče), Eingelanget 16.2.1898 Beilagend Famlje in izročilne pogodbe posestva iz leta 1846, ugotavljam, da je bilo imetje v tistih težkih časih tudi pod hipotekami zaradi oderuških posojil, ki so jih najemali kmetje in so zato verjetno morali moški potomci v poklicno vojsko, da so imetje odplačali.
Moj dekliški priimek Gašperčič sem zasledila v Posočju in v Vremski dolini, kar povezujem s selitvijo rudarjev med kraji, kjer so odpirali rudnike. Nakateri člani iz Soldatove družine so delali v rudniku. Na skupinski sliki rudarjev prvi v drugi vrsti naj bi bil moj daljnji sorodnik Andrej Gašperčič (obj. na Pozitivkah). Pogoji dela v rudniku pa so bili težki. Ljudje so umirali mladi zaradi posledic bolezni na pljučih. Vdihovali so zrak z delci premoga, ki so karcenogeni, saj niso v rudnikih imeli nameščenih ustreznih filtrov prezračevanja.
Dom družine Gašperčič – Magajna je v Famljah št. 22. Prej je tu stala manjša hiša, v kateri je bival praded Jernej Bartholomej Gašperčič.
Rodbina pradeda Jerneja – Bartholomeja Gašperčič iz Famelj št. 8 (sedaj 22) - po domače Soldatovi in Kraljevi.
Mati Katarina Svetina, ime očeta ni znano - sinova: Jernej Gašperčič in Peter Gašperčič. Družina mojega deda Jožefa Gašperčiča se deli na solkansko in fameljsko družinsko vejo.
Solkanska družinska veja rodu Gašperčič Jernej – Bratolomej Gašperčič se poroči z Magdaleno Jug iz Solkana. Sinova Jožef Gašperčič (1.9.1863 – 16.7.1947) in Blaž Gašperčič, (1866 – okoli 1940). Jožef Gašperčič je imel sina Ivana, mojega očeta (21.3.1913 – 6.9.1969). Drugi sin Blaž Gašperčič je imel hčer Juto Gašperčič in vnuka Viljema Gašperčič (+ 29.4.1986). Na Solkanskem pokopališču so skupaj pokopani Magdalena Jug, nijun sin Blaž, Blažev vnuk Viljem Gašperčič ter duhovnik Andrej Jug.
Fameljska družinska veja rodu Gašperčič.
Pradedov brat Peter Gašperčič je imel sina Jurija (1849 – 04.3.1925), ki je bil poročen s Heleno (1858 + 9.11.1937).
Jurij Gašperčič je imel otroke:
*Jakob Gašperčič (VIII/1884 - 1933)
* Franc Gašperčič(1890 - 13. 7.1972)
* Andrej Gašperčič(1897 - 9.11.1972), rudar v rudniku Timav
* Marija Gašperčič (poroćena v Trst)
* Anton Gašperčič (1902 - 6.3.1991), oče od Danila Gašperčiča
* Ivan - Lojze Gašperčič(1901 + 1989), partizan in borec od leta 1932 naprej (svoje politično sodelovanje v KP od leta 1932 do 1940 je opisal na 22 Straneh in se nahaja tudi v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Hči Ivica zivi v Kopru. Njegova zapuščina o političnem sodelovanju v kopiji se nahaja tud pri meni
* Franc (Frenk) Gašperčič je odšel v Ameriko in ima hčer Dolores, naj bi bila poročena z vnukom od generala Wilsona .
Na sliki: Dolores
Jakob Gašperčič, železničar je imel hčer Marijo Gašperčič, roj 1924, ki je slikarka, isto tako je slikarka tudi njena hčerka, obe živita v Kopru.
Naslednji rod v Famljah štev. 22:
Andrej Gašperčič je imel hčer Gizelo – Zalko, (* 24.9.1936), poročeno Magajna, ki živi na domu v Famljah št. 22 z možem, hčerko in dvema vnukoma).
Anton Gašperčič je imel sina Danila Gašperčič, arhitekta in slikarja, ki je bil dolga leta zaposlen na Ivest biro v Kopru. Je bil brez potomcev.
Marija Gašpčerčič je bila poročena v Trst in je imela tri potomce, eden se je smrtno ponesrečil v prometni nezgodi.
Jakob Gašperčič, železničar je imel hčer Marijo Gašperčič, roj 1924, ki je slikarka, isto je slikarka tudi njena hčerka
Na sliki: Mati arhitekta in slikarja Danila Gašperčiča
Referenčni priimki Gašperčič
Gašperčič po slovenskem rodoslovju Petra Hawlina:
Marija Gašperčič , roj. 23.1.1837 v Avčah pri Desklah
Jakob Gašperčič, roj. 10.7.1825 (po Žitku)
Priimki v župnijski fari Lokev:
1442 25 5 1729 Maria illeg. Michael GASPERZIZ Margarita BAN Divaza - GAŠPERČIČ - danes
Izhaja morda fameljska veja Gašperčič iz divaške veje Gašperčič?
Priimek Gašperčič spada med znamenite škofjeloške rodbine, in sicer:
Lenart Gašparček ~1530 Škofja Loka duhovnik
Luka Gašperčič 09.10.1722 Stara Loka duhovnik
Janez Jurij Gašperčič 31.03.1728 Škofja Loka duhovnik
Urban Gašperin ~1590
Janez Gašperin ~1670 mestni sodnik
Bernarda Gašperčič, režiserka KUD Teater Toneta Čugarja Jesenice, znana kulturna delavka in kritičarka.
Najpogostejši priimek Gašperčič je v Bovcu in Čezsoči.
Priimek je pogost povsod, kjer se pojavljajo rudniki in železarne Bovec, Vreme, Jesenice…
Urad za statistiko RS: Gašperčič ZSSP: GO, Tolm, Rad, MB; 2006: 62 nosilcev; 55% Goriška, 21% Gorenj, 15% Savinj, 10% Obal.
Slovenski referenčni indeks za priimek Gašperčič (tudi Gašperšič)
Gašperčič Jakob 10.07.1825 ŽITKO Gašperčič Marija 23.01.1837 Avče
Gašperšič _____ TOLAR Gašperšič _____ ~1850 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1900 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1902 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1904 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1906 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1908 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1922 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1924 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1926 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1934 ____ HAWLINA Gašperšič _____ ~1936 ____ HAWLINA Gašperšič Agata 16.01.1638 Dolenja vas HAWLINA Gašperšič Aleš 11.07.1859 Bukovica 19 HAWLINA Gašperšič Alojzij .__.1904 ____ HAWLINA Gašperšič Alojzija GLAVAN Gašperšič Ana .__.1892 ____ HAWLINA Gašperšič Ana .__.1897 ____ HAWLINA Gašperšič Ana ~1900 ____ HAWLINA Gašperšič Ana ~1906 ____ HAWLINA Gašperšič Andrej 15.11.1641 Dolenja vas HAWLINA Gašperšič Angela 09.03.1905 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Anton HAWLINA Gašperšič Anton .__.1837 Tržič HAWLINA Gašperšič Anton .__.1865 ____ HAWLINA Gašperšič Anton 16 Jan 1840 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Anton 16.01.1840 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Antonija HAWLINA Gašperšič Antonija .__.1897 ____ HAWLINA Gašperšič Avguštin ~1785 ____ HAWLINA Gašperšič Barbara .__.1898 ____ HAWLINA GAŠPERŠIČ Bojan FONDA Gašperšič Bojan HAWLINA Gašperšič Bojan SILA Gašperšič Boštjan HAWLINA Gašperšič Daniel HAWLINA Gašperšič Egidij HAWLINA Gašperšič Egidij MODER Gašperšič Egidij ~1860 ____ HAWLINA Gašperšič Elizabeta ~1795 ____ HAWLINA Gašperšič Elizabeta ~1830 ____ HAWLINA Gašperšič Elizabeta 13.11.1811 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Filip .__.1905 ____ HAWLINA Gašperšič Franc .__.1869 ____ HAWLINA Gašperšič Franc .__.1897 ____ HAWLINA Gašperšič Franc .__.1904 ____ HAWLINA Gašperšič Franc ~1810 ____ HAWLINA Gašperšič Franc 01.10.1816 Ševlje 2 HAWLINA Gašperšič Franc 02.10.1837 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Franc 04.12.1886 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Franc 10.09.1907 Gomila 10, Mirna/Dol. GLAVAN Gašperšič Franc 2 Oct 1837 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Franc 20.03.1863 Bukovica 19 HAWLINA Gašperšič Franc 23.01.1895 Karlovec 22 HAWLINA Gašperšič Frančiška 09.10.1892 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Gašper ~1785 ____ HAWLINA Gašperšič Gertrud 3 Mar 1842 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Gregor HAWLINA Gašperšič Gregor .__.1881 ____ HAWLINA Gašperšič Gregor ~1912 ____ HAWLINA Gašperšič Helena HAWLINA Gašperšič Helena 29.04.1837 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Ivana .__.1895 ____ HAWLINA Gašperšič Ivana ~1905 ____ HAWLINA Gašperšič Ivana 13.05.1887 Selca 1 HAWLINA Gašperšič Ivana 20 Dec 1873 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Ivana 20.12.1873 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Ivana 22.08.1839 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Iztok BENEDEJČIČ Gašperšič Iztok HAWLINA Gašperšič Jakob .__.1886 ____ HAWLINA GAŠPERŠIČ Janez FONDA Gašperšič Janez HAWLINA Gašperšič Janez SILA Gašperšič Janez .__.1827 ____ HAWLINA Gašperšič Janez .__.1873 ____ HAWLINA Gašperšič Janez .__.1891 ____ HAWLINA Gašperšič Janez .__.1894 ____ HAWLINA Gašperšič Janez .__.1907 ____ HAWLINA Gašperšič Janez ~1860 ____ HAWLINA Gašperšič Janez 05.07.1841 ____ HAWLINA Gašperšič Janez 13.04.1856 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Janez 20.05.1902 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Jera .__.1842 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Jernej ~1570 ____ HAWLINA Gašperšič Jernej ~1760 ____ HAWLINA Gašperšič Jernej 11.08.1842 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Josipina HAWLINA Gašperšič Jože HAWLINA Gašperšič Jože 14.03.1896 Kropa HAWLINA Gašperšič Jožef .__.1854 ____ HAWLINA Gašperšič Jožef .__.1885 ____ HAWLINA Gašperšič Jožef .__.1921 ____ HAWLINA Gašperšič Jožef 17 Mar 1834 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Jožef 17.03.1834 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Katarina ŽITKO Gašperšič Katarina 01.11.1883 Škofja Loka HAWLINA Gašperšič Katarina 14.04.1845 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Kristina HAWLINA Gašperšič Lenarda HAWLINA Gašperšič Lenart .__.1910 ____ HAWLINA Gašperšič Lenart ~1914 ____ HAWLINA Gašperšič Lino BENEDEJČIČ Gašperšič Lino HAWLINA Gašperšič Lovrenc .__.1793 ____ HAWLINA Gašperšič Lovrenc ~1810 ____ HAWLINA Gašperšič Lovrenc 28.06.1858 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Lucija 08.12.1848 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Lucija 13 Dec 1871 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Lucija 13.12.1871 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Lucija 8 Dec 1848 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Luka TOLAR Gašperšič Luka ~1800 ____ HAWLINA Gašperšič Marija DRAME Gašperšič Marija HAWLINA Gašperšič Marija POESCHL Gašperšič Marija .__.1894 ____ HAWLINA Gašperšič Marija .__.1901 ____ HAWLINA Gašperšič Marija ~1795 ____ HAWLINA Gašperšič Marija ~1875 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Marija 09.08.1889 Selca 71 HAWLINA Gašperšič Marija 13.03.1811 Bukovica 11 HAWLINA Gašperšič Marija 14.02.1810 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Marija 15.08.1878 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Marija 22.04.1838 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Marija 23 Jan 1830 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Marija 23.01.1830 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Marija ABT 1875 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Marija CCA 1900 DRAME Gašperšič Marijana 03.04.1833 Hraše 3 HAWLINA Gašperšič Marijana 12.11.1851 Puštal, Škofja Loka HAWLINA Gašperšič Marjeta 06.07.1845 Bukovica HAWLINA Gašperšič Marjeta 30.06.1843 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Mateja HAWLINA Gašperšič Mateja MODER Gašperšič Matevž .__.1814 Ševlje 11 HAWLINA Gašperšič Matevž ~1600 ____ HAWLINA Gašperšič Matija .__.1877 ____ HAWLINA Gašperšič Matija .__.1905 ____ HAWLINA Gašperšič Mica 02.07.1796 ____ HAWLINA Gašperšič Mihael 30.09.1821 Ševlje HAWLINA Gašperšič Mina 09.12.1850 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Nataša BENEDEJČIČ Gašperšič Nataša HAWLINA Gašperšič Neža 06.01.1844 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Neža 26.12.1840 Bukovica 12 HAWLINA Gašperšič Neža 6 Jan 1844 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Pavlina .__.1899 ____ HAWLINA Gašperšič Peter 30.05.1643 Dolenja vas HAWLINA Gašperšič Polona HAWLINA Gašperšič Polona .__.1908 ____ HAWLINA Gašperšič Polona 03.02.1841 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič Rok HAWLINA Gašperšič Rozalija .__.1888 ____ HAWLINA Gašperšič Rozalija .__.1909 ____ HAWLINA Gašperšič Simon 28 Oct 1835 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Simon 28.10.1835 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Terezija HAWLINA Gašperšič Tomaž 12.10.1847 Puštal HAWLINA Gašperšič Urban 02.05.1786 Puštal 12 HAWLINA Gašperšič Uršula 20 Oct 1845 Dražgoše 12 TOLAR Gašperšič Uršula 20.10.1845 Dražgoše 12 HAWLINA Gašperšič Valentin .__.1866 ____ HAWLINA Gašperšič Valentin .__.1906 ____ HAWLINA Gašperšič Valentin 06.02.1814 Puštal 17 HAWLINA Gašperšič vd.Ganza, Josipina 1838 SLEKOVEC Gašperšič Venceslav HAWLINA Gašperšič Vida HAWLINA Gašperšič Zlata HAWLINA Gašperšič Žiga HAWLINA Gašperšič Živka HAWLINA
Referenčni priimki Gašperčič (Gaspercic) -mednarodni indeks:
Name Birth/Christening Death/Burial Database Order
record? Other
Matches
Date Place Date Place
Gaspercic, Maria
24 MAR 1834 Soca Austria Austria :3248494
Census
Newspapers
Histories
Father: Thomas Gaspercic Mother: Margaritha Mlekuz Spouse: Andrew Komatz
Gaspercic, Thomas
ABT 1805 :3248494
Census
Newspapers
Histories
Father: Mathia Spouse: Margaritha Mlekuz
Given Name Surname Approximate
Year of Birth Date of Arrival Age on Arrival Residence
Johann
Gaspercic
1892 1 February 1909 17 Prem, Austria
Andreas
Gaspercic
1880 16 October 1904 24 Osterfeld
Anna
Gaspercic
1884 14 May 1905 21 Hof.
Rudnik v Vremski dolini
So stvari, ki gredo v pozabo, če se nanje ne spomnimo in jih s pisano besedo in sliko ne obudimo. Nihče točno ne ve koliko zgodb in zanimivih spominov je skritih in ovitih v tančico preteklosti in če jih ne izbrskamo iz spomina, zaprašenih papirjev in slik, ki ležijo na podstrešjih, bi se nanje skoraj ne spomnili več.
Ležišča črnega premoga v Vremski dolini so bila znana še pred napoleonovimi vojnami. Rudarji na slikah so bili rojeni konec 18. ali v začetku 19. stoletja. Zgornji sliki rudarjev sta iz leta 1920.
Mlajša generacija morda niti ne ve, da smo poleg večjih rudnikov v Velenju, Trbovlju in Hrastniku, imeli tudi rudnik črnega premoga v Vremski dolini. Na Krasu so odkrili in izkoriščali premog že davnega leta 1778, ljudje pa so ga poznali že prej okoli leta 1757. Pravico na tri kope je prva pridobila Družba rafinerije trsnega sladkorja na Reki in sicer na Rudnem polju Lona pri Famljah, nadalje pod vasjo Vremski Britof in na hribu Gaberk pri Betanjski ogradi.
V katastrski občini Škoflje pri Sežani in v katastrskih občinah Britof - Famlje so odkrili pet slojev liburnijskega črnega premoga v kozinskih plasteh na krednem apnencu. Sloji so bili močni od 0,2 do 1,9 m in so se razprostirali od vzhoda proti zahodu. Pojavili so se na daljavo 3 kilometrov in na prečno širino 800 metrov.
Prvi v drugi vrsti je Andrej Gašperčič (1897 - 9.11.1972), rudar v rudniku Timav
Rudarske pravice za izkoriščanje rudnikov so se podeljevale leta 1861 in 1862, toda lastniki so se jim kmalu odrekli in kope opustili. Leta l900 sta obstajali v tedanji občini Škoflje dve jamarski meri in sicer Jožefovo (Johannesovo) jamsko polje z osmimi navadnimi jamskimi merami in Janezovo (Jozefovo) jamsko polje s štirimi dvojnimi jamskimi merami. Za prvo je bila podeljena pravico do kopa leta 1875, za drugo pa 1895.
Znano je, da sta oba razsvetljena vladarja Marija Terezija in Jožef II. večkrat priporočala uporabo premoga pekom, ključavničarjem, steklarjem in jim obljubljala nagrade, če bodo lesno oglje nadomestili s premogom.
Da je bil tudi Cesar Franc Jožef posebno naklonjen Vremski dolini, ki je bila znana po rudniku črnega premoga, ki so ga najverjetneje vozili tudi v avstroogrsko cesarstvo, izpričuje ta resnična zgodba: Cerkev Device Marije v Vremah je bila cerkev zidana okrog 1410. leta in nato dvakrat dozidana (perbiterij, križna hodnika in ladja). Leta 1860 so vaščani zbrali denar in cerkvi dozidali dva zvonika, vendar jim je za postavitev kupol zmanjkalo denarja. Eden se je spomnil zakaj ne bi pisali cesarju Francu Jožefu in ga vprašali za pomoč. Rečeno, storjeno in cesar je vaščanom poslal 360 goldinarjev, da so postavili kupoli na oba zvonika, ki stojita še danes.
Leta 1900 je posedoval rudarske pravice Angus von Duglas v Berlinu. Jeseni leta 1902 je zaprosil za podelitev štirih novih dvojnih jamskih mer v k.o. Britof - Famlje, vendar je pridobil dovoljenje izdano šele leta 1903, V kozinskih plasteh so tam odkrili štiri premogovne sloje v debelini 0,30 do 1 metra, ki so se raztezali na dolžino 2 km. Odkopavali so jih s poševnim in globinskim jaškom. Premog je bil visokokaloričen in se je lahko pekel, vendar je imel tudi znatne primesi žvepla. Sledilna dela in odkop premoga so bila zaradi pritiska vode zelo otežena. Posluževati so se morali pretežno globinskih jaškov. Premog so odkopavali 60 do 65 metrov pod površino in za izvažali z vitli, v Škofljah pa s parno črpalko.
Pri poskusih v Berlinu so ugotovili, da daje premog 7.951 kalorij. Premog se je dobro pekel. Pridobljen koks je bil zelo trd. Nakopani premog so uporabljali za kurjenje kotlov. Rudnike so razširjali in odpirali zlasti v letih 1894 in 1904. Takrat so nastajale jame ADRIA I., II. In III. Podatke o rudniku in o raziskovalnih delih je zbral tedanji obratovodja Avgust Spoljarič. V tem času so raziskovali tudi na raznih mestih v pasu med Pivko in Sežano. Rudarili so tudi že na področju Jaška Adria IV, kjer se je dne 8. decembra 1913 zgodila huda nesreča. V Jašek je vdrla voda in pod seboj pokopala 12 rudarjev, ki so se takrat nahajali v jašku. Po 9 dnevih reševanja je rudniškim reševalcem uspelo rešiti le dva rudarja, ostalih deset je umrlo. Po tej nesreči so ta del rudnika zaprli. Zastala so tudi ostala dela, da o rudarskih dejavnostih v letih pred prvo svetovno vojno in med njo skoraj ni podatkov.
Po prvi svetovni vojni so sledila obsežna raziskovalna dela, zlasti vrtanja, ki jih je izvajala Zadruga ARSA (ARSA je italijansko ima za RAŠO pri Labinu). Podatke o raziskavah so skrbno varovali tako, da še danes niso povsem znani. Vrtali so do globine 500 m in naleteli na premogovne plasti debele od 1 do 1,60 metra. Do leta 1931 so se vršila rudarska dela v glavnem na področju jaška ADRA IV, kjer je eksploatacijsko polje dobilo precejšnji obseg. V nadaljnjem se je poglobil jašek Italija, nakar so se razvila obsežna dela, ki so se nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni, po letu 1945 do leta 1955, zlasti v jami Zavrhek. V času vojnih dogodkov je bilo delo leta 1943 prekinjeno ter večina naprav uničenih. Leta l955 je bila jama Zavrhek izčrpana, zaprta in vsa dejavnost se je prenesla v jamo Jadran IV (Adria) in Jadran I. V letu 1955 so začeli z obnovitvenimi deli in obširnimi raziskavami. Obnovljeni sta bili dva horizonta v jami, urejena je bila zračna zavesa in odvodnjavanje, montirane so bile črpalke ter opremljen jašek za najnujnejše potrebe. Začeli so z jamskimi sledilnimi dela na II. Horizontu in delno na III. Horizontu. Obnovili so staro franconsko progo Jadran I.
Rudnik Timav so dokončno zaprli leta 1964.
V upravi Parka Škocjanske jame je bila pred kratkim na ogled razstava o premogovnikih in arheoloških najdbah v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici. Razstava se, kot že samo ime pove, deli na dva, tudi prostorsko ločena dela, od katerih prvi predstavlja fotografije pomembnih arheoloških najdb s tega območja, ki so hranjene v Mestnem in prirodoslovnem muzeju v Trstu, drugi pa poleg fotografij še druge eksponate, ki označujejo pomembno lokalno gospodarsko dejavnost, ki se je še do nedavnega odvijala v okolici Škocjana – premogovništvo.
Po arheološki zapuščini je Škocjan z Divaškim krasom vred med najbogatejšimi območji na seznamu slovenskih zgodovinsklih najdišč. Po arheoloških virih in rezultatih dosedanjih raziskav, je na tem območju več kot trideset arheoloških postojank, ki pričajo o domala desettisočletni naselitvi tega prostora od mezolitika do pozne antike oziroma zgodnjega srednjega veka.
Na sliki je rudarska godba iz Famelj leta 1920.